Dokument, ki naj bi dokazoval omenjeno početje Kranjčeve, naj bi pridobili v uredništvu Siol.net. Šlo naj bi za elektronsko sporočilo, ki ga je poslala več slovenskim družbam. Spraševala jih je, ali jih zanima naložba v kapital družbe, ki bi gradila železnico, in s kolikšnim zneskom bi bili pripravljeni vstopiti v investicijo.

Če navedeno drži, je sporno dejstvo, da je sporočilo pošiljala kot predsednica uprave Prve Group. Luka Koper je v lasti države, ki je marca ustanovila podjetje 2TDK za gradnjo drugega tira. Iz sporočila pa naj bi bilo mogoče razbrati, da bi bila povezovalec vlagateljev v projekt Prva Group in ne država.

O tem, da Kranjčeva išče vlagatelje v 2TDK, na infrastrukturnem ministrstvu do včeraj niso vedeli nič. Nasprotno, na ministrstvu trdijo, da takšne aktivnosti ne sodijo v okvir pooblastil in nalog nadzornega sveta Luke Koper.

Ker Kranjčeva na novinarska vprašanja ni odgovorila, med drugim ostaja skrivnost, ali je vabilo za sodelovanje pri vlaganju poslala tudi kateremu od kitajskih podjetij. Sredi maja je Luko obiskala kitajska delegacija. Nekaj dni zatem so se vodilni na ministrstvu za infrastrukturo sestali s predstavniki tretjega največjega gradbinca na svetu, China State Engineering Corporation.

Še pred tem so se za sodelovanje pri financiranju drugega tira zaimali v China Road and Bridge Corporation, za katere lobira nekdanja predsednica uprave Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič. Zanimanje so izkazale Deutsche bank, VTB, Goldman Sachs in dubajska družba DP World, kjer je zaposlen član nadzornega sveta Luke Koper Rado Antolovič. Eden največjih očitkov kandidatu za novega člana nadzornega sveta Luke Koper Juergenu Sorgenfreiju pa je prav povezanost s hamburškim pristaniščem.

Kaj je o vsem skupaj do sedaj povedala Kranjčeva:

Da so izdelali investicijski elaborat, po katerem potrebujejo 800 milijonov evrov. 400 milijonov bi posodile baanke, 200 milijonov ali več bi dala EU, 200 milijonov bi investirale slovenske zavarovalnice. Nato naj bi ji rekli, naj da roke proč, sicer bi lahko postala v državi nezaželena. Kdo ji je grozil, ni povedala.

Povedala je še, da s svojim načrtom ni seznanila predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marka Jazbeca.

V elektronskem sporočilu naj bi Kranjčeva še zapisala, da je namen le ugotoviti ali v slovenskem prostoru obstaja interes za investicijo v drugi tir. Če bi obstajal, bi sledil razgovor z državo o pripravljenosti nameniti del sredstev iz proračuna. Investicija bi imela v obdobju 35 do 40 let šest odstotni donos. Vložek bi jim postopoma vračala država iz proračuna.

Komercialno financiranje izgradnje drugega tira z zasebnimi vlagatelji, ki bi ga dali v najem državi, je omenjala že študija združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Predsednik združenja Rok Svetek je javno nasprotoval menjavam v nadzornem svetu Luke Koper in je eden največjih zagovornikov gradnje drugega tira. Članica združenja je tudi Luka Koper. Izračuni so pokazali, da je najprimernejši model gradnja prek mandatne pogodbe z Darsom. Nekoliko dražje je neposredno financiranje preko države, daleč najdražje pa je komercialno financiranje.

Naložba v drugi tir bi bila za Prvo Group donosna. V Prvi Group, ki upravlja s premoženjem za dodatno pokojnino 450.000 ljudi, načrtujejo, da bi se celotna sredstva v upravljanju do leta 2018 povečala za tretjino in presegla milijardo evrov. To zahteva dodaten kapital, s katerim bi jamčili za morebitne nepredvidene izgube. Še v letih 2012 in 2013 je Prva Group delničarjem izplačala več kot 2,7 milijona evrov bruto dividend, v letu 2014 so dobili 800.000 evrov, lani 1,2 milijona evrov.

Da bi Kranjčeva svež kapital zagotovila iz lastnih sredstev, je malo verjetno. Pred črpanjem denarja bo morala poplačati visoka posojila. Za gradnjo centrov z oskrbovanimi stanovanji je njena družba Deos najela več deset milijonov evrov bančnih posojil in dolguje okoli 37 milijonov evrov. Podjetje A-Z Finance, ki je prav tako v neposredni lasti Kranjčeve, mora vrniti še okoli 1,5 milijona evrov posojil. Pri bankah naj bi si izposojala tudi nekatera druga podjetja. Ne nazadnje njihovo delovanje financirajo tudi zavarovanci njenih pokojninskih skladov.