Črnkovič, ki je bil v zaporu 184 dni, zahteva nekaj več kot 13,4 milijona evrov. Janša, ki je bil nezakonito zaprt 145 dni, zahteva 900.000 evrov, Krkovič, ki je bil v zaporu 259 dni, pa 600.000 evrov, so povedali na državnem pravobranilstvu. Kot so pojasnili, zahtevke obravnavajo po t. i. predhodnem postopku. Po zakonu se mora namreč oškodovanec, preden na sodišče vloži tožbo za povrnitev škode, obrniti na pravobranilstvo in se z njim skušati dogovoriti za odškodnino.

Komisija za odločanje o odškodninah je o zahtevkih Janše, Črnkoviča in Krkoviča "že odločila, vlagateljem pa so bile poslane poravnalne ponudbe". "Nadaljnji postopek je tako odvisen od odgovora vlagateljev na poravnalno ponudbo. Če ponudbe ne bodo sprejeli, se lahko odločijo za sodni postopek," so zapisali na pravobranilstvu.

Glede višine odškodnin, ki jo prisoja sodišče, so na pravobranilstvu navedli, da sodišče za primere neutemeljeno odvzete prostosti načeloma prisoja enotno odškodnino za nepremoženjsko škodo, pri kateri upošteva vse okoliščine konkretnega primera (ugled, ki ga uživa oškodovanec v svojem okolju, odnos okolja do njega po odvzeti prostosti, objavo podatkov o osebi v medijih, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin). Ob tem so na pravobranilstvu dodali, da sami pri obravnavi tovrstnih zahtevkov upoštevajo enaka merila.

Po poročanju Radia Slovenija gre pri zahtevi Janše in Krkoviča večinoma za odškodnino zaradi nezakonitega zapora, pri Črnkoviču pa je večina zahtevane odškodnine zaradi poslovne škode, ki je bila povzročena njegovemu podjetju.

Vsi trije zavrnili prve poravnalne ponudbe 

Vsi trije so po navedbah radia zavrnili prve poravnalne ponudbe državnega pravobranilstva, ki so bile precej nižje od njihovih zahtevkov. Po besedah Krkovičevega zagovornika Jožeta Hribernika je bila njegovi stranki ponujena "smešno nizka" odškodnina, in sicer 35.280 evrov. Po navedbah radia vsi trije pravobranilstvu trenutno predlagajo, naj jim ponujeni znesek izplača kot prvi del izplačila. Sicer pa čakajo novo ponudbo, v skrajnem primeru bodo šli v tožbo, je poročal Radio Slovenija.

Trojica je bila namreč pravnomočno obsojena na zaporne kazni v zadevi Patria in je del kazni že prestala. Leta 2015 pa je ustavno sodišče obsodilno sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje tik pred zastaranjem. Vrhovno sodišče je zastaranje potrdilo februarja 2017.