Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je namreč lani vložila zahtevo za oceno ustavnosti 25. člena zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, saj ta posega v pravico do omenjene subvencije. Ustavno sodišče pa je ocenilo, da je v neskladju z ustavo 28. člena zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, saj je ravno v njem opredeljena pravica do te subvencije.

Varuhinja je v zahtevi opozorila, da so neprofitna najemna stanovanja namenjena uvajanju ustavne pravice do primernega stanovanja, uresničevanju načela socialne države in zagotavljanju človeškega dostojanstva. Država je po njenem mnenju dolžna spoštovati, ščititi in zagotavljati pravico do ustreznega bivališča. Potreba po varčevanju po njenem prepričanju ne sme biti razlog za neizpolnjevanje ustavnih zavez države.

Po oceni varuhinje gre tu za neenakost med najemniki

Zaradi izpodbijane zakonske določbe posamezniki in družine ne bodo imeli možnosti bivati v tržnem najemnem stanovanju pod enakimi pogoji kot tisti, ki imajo možnost najema neprofitnega stanovanja. To pa po oceni varuhinje povzroča neenakost med najemniki, ki so upravičeni do najema neprofitnega stanovanja. Če ima upravičenec stalno prebivališče v občini, ki ima na voljo neprofitna stanovanja, bi pravico lahko uresničil, v nasprotnem primeru pa ne, je pojasnila.

Vlada je v mnenju k zahtevi za oceno ustavnosti navedla, da je bil izpodbijani ukrep nujen z vidika vzdržnosti javnih financ, ki je ustavno varovana dobrina. V obdobju, ko so najemniki tržnih in hišniških stanovanj imeli to pravico, naj bi se število upravičencev zelo povečalo, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče predvideti vseh finančnih posledic za državni in občinske proračune. Tudi DZ je v odgovoru ustavnemu sodišču predlagal, naj zahtevo predlagatelja zavrne.

Država mora ustvariti za vse enake možnosti

Ustavni sodniki pa so v odločbi, sprejeti 19. maja, poudarili, da mora država z ustreznimi ukrepi ustvarjati možnosti za pridobitev primernega stanovanja. Vrsta teh ukrepov sodi v zakonodajalčevo široko polje proste presoje, vendar pa je ta pri izbiri vezan na načelo enakosti in prepoved diskriminacije.

Tako je ustavno sodišče ugotovilo, da je 28. člen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v neskladju s splošnim načelom enakosti iz 14. člena ustave. Obenem je opozorilo, da ne DZ ne vlada nista pojasnila, kaj je razlog za različno obravnavo najemnikov.

DZ mora ugotovljeno neskladje odpraviti

Kot so še zapisali ustavni sodniki, mora DZ ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi v uradnem listu. Do odprave neskladja pa se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo dohodkovne in druge pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja, prizna tudi subvencija do priznane neprofitne najemnine na način, kot je določen za subvencije neprofitnih najemnin, je še navedeno v odločbi.

Poslanci ZL so sicer prejšnji teden v postopek v DZ vložili predlog novele omenjenega zakona, s katero bi upravičencem do neprofitnega najema, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih in plačujejo tržno najemnino, ponovno omogočili subvencioniranje dela najemnine.