Po besedah Helene Jeriček Klanšček z NIJZ podatki iz lanskoletne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog kažejo, da se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina pa jih stres čuti pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, težave v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost.

Dobra četrtina odraslih prebivalcev (26 odstotkov) pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu pred raziskavo pa je imela slaba četrtina (23 odstotkov) vprašanih težave z depresivnim počutjem, v zadnjem letu pa je sedmim odstotkom vprašanim zdravnik postavil diagnozo depresije. V zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive.

V primerjavi z raziskavo leta 2012 je bilo leta 2016 doživljanje vsakodnevnega in pogostega stresa približno enako. Se je pa leta 2016 precej povišal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci. V letu 2016 je bilo na primarni ravni zdravstvenega sistema 81.121 obiskov zaradi duševnih težav, na sekundarni ravni pa 65.442.

Ženske pogosteje obiskujejo zdravstveni sistem zaradi duševnih težav kot moški, medtem ko je hospitalizacij več pri moških kot pri ženskah. V letu 2016 se je malo povečalo tudi število hospitalizacij zaradi duševnih težav v primerjavi z letom 2015, in sicer z 11.431 v letu 2015 na 11.764 v letu 2016. Najpogostejši razlogi za obiske zdravstvenega sistema so stresne motnje, anksiozne motnje in depresija, kar so tudi najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu.

Zaradi duševnih motenj je bilo lani več ljudi bolniško odsotnih z dela, teh bolezni pa je enkrat več pri ženskah kot pri moških. Na ta račun je bilo v letu 2016 izgubljenih 782.779 koledarskih dni, navajajo na NIJZ.

Evropska mreža za promocijo zdravja na delovnem mestu navaja, da je v EU zaradi bolniških odsotnostih na račun duševnih bolezni na leto izgubljenih 136 milijard evrov. Po ocenah svetovne federacije za duševno zdravje pa je ta strošek v Evropi še bistveno višji.

Zgolj zaradi depresije, povzročene z opravljanjem dela, naj bi ta znesek znašal kar 617 milijard evrov na leto, v kar so zajeti izdatki delodajalcev zaradi absentizma in prezentizma (272 milijard) ter izgube produktivnosti (242 milijard), kakor tudi izdatki iz naslova zdravstvenega (63 milijard) in socialnega varstva (39 milijard), navajajo v Nacionalnem združenju za kakovost življenja Ozara Slovenije.

"Odgovornost družbe in delodajalcev je, da zagotavljajo takšne pogoje dela, ki bodo pomagali zaposlenim krepiti njihovo duševno zdravje in jim omogočiti izobraževanja o tem, kako varovati in ohranjati duševno zdravje in preprečevati duševne težave in bolezni", je povedala Jeriček Klanščkova. Po njenem mnenju je treba tudi spodbuditi tiste, ki že imajo težave v duševnem zdravju, naj čim prej poiščejo pomoč in jim po okrevanju pomagati pri postopnem vključevanju nazaj v delovni proces.

Ob današnjem dnevu so na NIJZ pripravili dve brošuri o skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu, v Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent pa so pripravili akcijo, ki so jo poimenovali Deset korakov do boljšega duševnega zdravja. Delodajalce tako pozivajo k podpisu simbolične zaveze, da bodo posebno pozornost posvetili duševnemu zdravju zaposlenih. Ob podpisu jim bodo predali kratke napotke, kako ohranjati duševno zdravje zaposlenih oziroma kako ukrepati ob morebitnem pojavu duševne motnje.