Jazbec je kot največje tveganje za bančni sistem izpostavil problem slabih posojil. Poleg tega na delovanje bank vpliva makroekonomsko okolje z nizkimi obrestnimi merami in nizko rastjo, zaradi nove regulacije se povečujejo stroški v bankah, njihova dobičkonosnost pa je postavljena pod vprašaj, je dejal.

Banke bodo morale zato spremeniti poslovne modele, ki bodo omogočali dolgoročno vzdržnost. Sedanja struktura bančnega sistema v Sloveniji tega po njegovem mnenju ne izpolnjuje. "Menimo, da je bank v Sloveniji preveč in da je predvsem upravljanje v nekaterih še vedno postavljeno pod vprašaj," je dejal.

Problem so nedonosne terjatve

V naslednjih mesecih bo po njegovem mnenju ključno iskanje sistemskih rešitev za reševanje nedonosnih terjatev, predvsem z namenom ohranitve kapitalske ustreznosti bank na ravni, primerljivi z evropskim povprečjem. "Nedonosne terjatve so po našem mnenju ključni zaviralni dejavnik večje kreditne rasti in hitrejšega gospodarskega okrevanja," je povedal.

Prepričan je, da dodatno večanje prilagodljivosti monetarne politike, ki jo Banka Slovenije izvaja v okviru Evropske centralne banke, ne more biti čarobna palica, s katero bi sprožili kreditno rast. Nujna je takojšnja in odločna izvedba strukturnih fiskalnih ukrepov, pomembno pa je tudi dodatno izboljšanje bilanc bančnega sektorja in posledično bančnega sektorja, je še poudaril guverner.