Na rast BDP je pozitivno vplival izvoz. Njegova rast je bila 5,3-odstotna, pri čemer je izvoz blaga zrasel za 4,9 odstotka, izvoz storitev za 7,4 odstotka. Rast uvoza je bila nižja in 3,2-odstotna. Posledično se je zvišal prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti, ki je znašal je 1,9 odstotne točke.

Skupno domače trošenje se je zvišalo za 0,6 odstotka. Končna potrošnja se je povečala za 1,2 odstotka, medtem ko so se bruto investicije zmanjšale za 1,5 odstotka.

Najbolj so se povečali izdatki za trajne dobrine

Končna potrošnja gospodinjstev se je zvišala za 0,6 odstotka. Najbolj so se povečali izdatki za trajne dobrine, in sicer za 9,7 odstotka. Med njimi so najbolj izstopali izdatki za nakupe osebnih vozil in motornih koles, ki so se povečali za skoraj 15 odstotkov.

Za 2,7 odstotka se je zvišala tudi potrošnja države. Ta je namenila več sredstev za izvajanje kolektivnih storitev (za 3,5 odstotka) in individualnih storitev (za 2,2 odstotka).

Zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva

Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,2 odstotka. To je bila posledica zmanjšanja investicij v zgradbe in objekte (za 27,2 odstotka), padec pa so blažile investicije v stroje in opremo, ki so so se zvišale za 9,3 odstotka. Med temi investicijami so najbolj izstopale kovinske konstrukcije in investicije v transportno opremo.

Investicije v spremembe zalog so h gospodarski rasti prispevale 1,3 odstotne točke in tako blažile padec celotnih bruto investicij, so navedli statistiki.

Predelovalne dejavnosti z največjo rastjo dodane vrednosti

K rasti celotne dodane vrednosti so v največji meri prispevale rast v predelovalnih dejavnostih (6,8 odstotka), trgovini (5,1 odstotka), gostinstvu (8,1 odstotka) in v dejavnosti trgovanja z nepremičninami (6,5 odstotka).

V prvem četrtletju pa se je izrazito znižala dodana vrednost v dejavnosti gradbeništvo, in sicer za 18,3 odstotka. Za približno toliko se že je znižala, in sicer v celotnem letu 2010 in v prvem četrtletju 2013, so spomnili v uradu.

Slovenija maja na letni ravni z 0,4-odstotno deflacijo 

V povprečju 12 mesecev so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,6 odstotka, v enakem obdobju leto prej pa za 0,2 odstotka.

Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila deflacija maja na letni ravni 0,5-odstotna, na mesečni ravni pa so se cene zvišale za 0,8 odstotka. V povprečju 12 mesecev so cene padle za 0,8 odstotka.