"Aaa, čih!" "Na zdravje!" "Aaa, čih!" Zveni tako vaša spomladanska sezona?

Kako si olajšati življenje v spomladanskem času, če vas pestijo alergije, smo povprašali direktorja zavoda za zdravstveno varstvo, dr. Milana Kreka.

"Ljudje, alergični na cvetni prah, zaznajo znake, kot so pekoče oči in prekomerno solzenje, kihanje ter voden izcedek iz nosu in v hujših primerih tudi pojav težkega dihanja. Zaradi teh težav je moteno tudi spanje, pojavi se utrujenost. Običajno se to dogaja spomladi v času cvetenja številnih rastlin. Težko se je izogniti cvetenju, ker je prah vse okoli nas in ga veter zanaša tudi po več kilometrov daleč. Koncentracija cvetnega prahu se poveča ob sončnem in vetrovnem vremenu ter manjša ob deževnem vremenu. Večja kot je koncentracija, večji so problemi, ki sem jih naštel. Včasih pomaga, da se ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih ali pa na mestih, kjer recimo ni veliko rastlin, na katere so alergični. Možna je tudi selitev za krajši čas v drug kraj, kjer ni teh prahov. Ko ljudje pomislijo na to, da so njihove težave verjetno povezane tudi s cvetenjem rož, naj obiščejo zdravnika. Danes se da s sodobnimi zdravili omiliti alergično reakcijo, pri zdravniku pa bodo dobili tudi ustrezna navodila, kako naj se vedejo v času cvetenja," nam je povedal Krek.

Klopi − prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni

Klopi prenašajo povzročitelje različnih bolezni. Pri nas sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Navadni klop je najbolj pomembna in najbolj razširjena vrsta klopov v Evropi. Najdemo jih praktično na celotnem območju Evrope, do nadmorske višine 1100 m. Najbolj jim ustreza vlažno in zasenčeno okolje, zato živijo na območjih listnatih gozdov z bujno podrastjo. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Glede tega je potrebno vedeti, da se je v zadnjih letih temperatura zaradi podnebnih sprememb znatno dvignila, zato tudi ne preseneča večje število klopov, ki prežijo tako na nas kot na naše hišne ljubljence.

Pri prehodu na človeka pride klop najpogosteje v stik z okončinami in išče pot do kože. Išče tiste predele kože, ki so nežnejši in je prodor lažji. To so zlasti predeli na zadnji strani kolenskega sklepa, pod pazduho ali v dimljah. Ko najde ustrezno mesto, kar lahko traja več ur, se prične pritrjevati, nato začne sesati kri ali medcelično tekočino. Ugriz je neboleč, saj pred sesanjem izloči nekaj sline, ki vsebuje snov, ki povzroči lokalno omrtvičenje in snov, ki prepreči strjevanje krvi. Klop ostane pritrjen različno dolgo, lahko tudi 14 dni. 

Nevarnost ugriza klopa zmanjšamo, če se oblečemo v gladka oblačila, kar klopom oteži oprijemanje, vse odkrite dele telesa pa popršimo s snovmi, ki odvračajo mrčes.

Sorodne vsebine:

V Koper prišel Festival pomladi

Nedelja bo prinesla pomlad!

FOTO: Na OŠ Hrvatini "klicali" pomlad