"Potice so v samem vrhu najbolj značilnih slovenskih sladic, dobro poznane tudi izven slovenskih meja. Potice odražajo po eni strani bogato tradicijo v slovenski kulinariki, hkrati pa tudi sodobnost in raznovrstnost slovenske kulinarike - v Sloveniji jih pripravljamo z več kot 100 različnimi nadevi," so navedli v STO. Med najbolj značilnimi so po njihovih navedbah orehova, pehtranova, medena, makova, ocvirkova, drobnjakova, luštrekova, sirova in druge.

Zatrdili so, da je potica v okviru predstavitve slovenske kulinarične ponudbe pomemben del njihovih tržno-komunikacijskih aktivnosti, na kar kaže po njihovih trditvah tudi naslov, s katerim je sladica napovedana v eni izmed publikacij slovenskega turizma: "Potica - dobra jed, boljše nima celi svet".

Na sejmih v tujini jo najpogosteje predstavijo v obliki majhnih potic, na predstavitvah na prekomorskih trgih, workshopih in drugih dogodkih pa kot velike potice. "Slovenska kulinarika, vključno s potico, je na slovenski stojnici postrežena celoten čas trajanja sejma, in sicer v okviru sestankov predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva s tujimi partnerji ter tudi v okviru dogodkov za tuje partnerje izven slovenske stojnice," so navedli v STO.

Na spletni strani STO slovenia.info je moč najti tudi številne informacije o potici v angleškem jeziku, ministrstvo za zunanje zadeve pa je danes na Twitterju v angleščini tudi delilo povezavo na to spletno stran.

Pri izvozu potice pa smo manj aktivni, če sodimo po informacijah dveh od večjih proizvajalcev potice pri nas, ki se z izvozom potic žal ne moreta pohvaliti. Pekarna Pečjak jih v tujino sploh ne prodaja, pri Žitu pa izvažajo le manjše količine. Se pa prilagajajo potrošniku in trgu, tako da so razvili manjšo, "snack" izvedbo potičke. "Tako po njej kupec za npr. malico lahko poseže vsak dan, ne le ob večjih praznikih. Na ta način bi lahko postala slovenska potica prepoznavna tudi v svetu in morda postala nek priljubljen izdelek za prigrizek," so pojasnili za STA.

Za domači trg so sicer, kot so navedli, razvili tudi ponudbo potic za dopeko, ki jih v prazničnem času spečejo na prodajnem mestu. In tudi s tovrstnim načinom bi lahko prodrli v tujino, so ocenili.

Žitova želja je sicer stalno povečevati izvoz, tudi potic, saj tako, kot so prepričani, širijo glas o visoki kakovosti slovenskih pekovskih izdelkov, ki so po njihovih podatkih vse bolj poznani v tujini. Tako denimo ajdov kruh z orehi prodajajo celo na Kanarskih otokih, z njihovimi izdelki pa načrtujejo tudi širitev v Avstralijo in Ameriko.

Da bi bilo dobrodošlo, da bi država spodbujala tudi potico, se strinjata tudi etnolog Janez Bogataj in Janja Štrumbelj, ki je s svojimi mini poticami oz. le-poticami sodelovala tudi v projektu Štartaj Slovenija. Štrumbljeva opozarja, da je zanimanje za potico tudi v tujini veliko. Bogataj pa meni, da bi morali v Sloveniji aktivirati gastronomsko oz. kulinarično diplomacijo, katere temelj je kulinarična piramida.