Okrasna drevesca so po zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bore. Lastniki gozdov pridobijo nalepke, s katerimi morajo biti drevesca označena med prevozom in prodajo, na zavodu za gozdove skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda, so sporočili z zavoda.

Do 25 nalepk lahko lastniki gozdov pridobijo brezplačno, za večje število pa morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Z rumeno nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena na namenskih plantažah v Sloveniji. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija.

Povpraševanje po nalepkah med leti niha in je odvisno tudi od decembrskih vremenskih razmer, v daljšem obdobju pa je razvidno zmanjševanje povpraševanja po nalepkah. Leta 2000 je zavod izdal približno 58.000 nalepk, leta 2005 38.000, leta 2010 30.000, lani pa 27.000 nalepk.

Smrečice večinoma pridobivajo na zaraščajočih se kmetijskih površinah, na površinah pod daljnovodi ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. Veliko gozdov na območjih, ki so bili v žledolomu najbolj poškodovani, je v fazi pomlajevanja. Večinoma bo obnova teh gozdov potekala po naravni poti, v manjši meri pa s sajenjem sadik gozdnega drevja.

Gozdarji bodo v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Tako bo v naslednjih letih pridobivanje smrečic za okrasna drevesca celo zaželeno na območjih, kjer želijo zmanjšati delež smreke v mladem gozdu. To so predvsem gozdovi v nižinah in na prisojnih legah, kjer se bo smreka naravno pomladila, so zapisali na zavodu.

Kot so poudarili, je pri izbiri okrasnega drevesca torej odveč bojazen, da bi z nakupom navadne smrečice škodovali gozdovom.