Malo je ljudi, ki se zavedajo, da je severni Jadran, katerega del je Slovensko morje, eno od dveh največjih in najpomembnejših področij prehranjevanja morskih želv v Mediteranu. Da bi boljše razumeli kompleksno biologijo ogrožene glavate karete, bodo strokovnjaki Inštituta za biodiverzitetne študije in Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem v okviru evropskega projekta NETCET (Mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu) opremili morske želve s satelitskimi oddajniki, s katerimi bodo spremljali njihove migracije in vedenje. Zato bi tudi na ribiče radi naslovili poseben apel, naj jih v primeru, če se kakšna od želv ujame v njihovo mrežo, o tem obvestijo.
Slovensko morje: kam odhajajo želve
Koper
Območje Severnega Jadrana je za sredozemske glavate karete zelo pomembno, saj se v fazi svojega razvoja mlade želve sem prihajajo prehranjevat. V tem delu je namreč morje plitvo, na voljo pa je dovolj hrane, denimo rakov, morskih vetrnic, morskih polžev in školjk. Vendar je slovensko morje zaradi nizkih temperatur pozimi za te morske plazilce premrzlo, zato iz njega odhajajo.
"Število glavatih karet v severnem Jadranu je čez poletje med največjim v Mediteranu, vendar kje prezimljujejo mlade želve za zdaj še ne vemo. Raziskava, ki je izvajamo v sodelovanju s kolegi iz Univerze v Rimu, bo dala odgovor na to vprašanje in nam povedala, ali se iste želve vrnejo nazaj v, svoja poletne prehranjevalne habitate severnega Jadrana. Poleg sledenja nam oddajniki, ki jih uporabljamo, omogočajo tudi spremljanje potopov in vedenja, s čimer bomo dobili podatke o trodimenzionalni uporabi habitata, ti pa so ključnega pomena za planiranje varovanja teh ogroženih morskih plazilcev," pojasnjuje vodja projekta, dr. Bojan Lazar iz Univerze na Primorskem.
V Tržaškem zalivu znanstveniki načrtujejo čez poletje z oddajniki opremiti 10 želv, vendar so pri svojem delu naleteli na težavo, saj sicer v morju opazijo veliko želv, ki pa ob njihovem prihodu zbežijo. Zato so se povezali z nekaterimi lokalnimi ribiči, v mreže katerih se pogosto ujamejo želve, da jih o tem obveščajo oziroma jim te morske živali predajo, da jih opremijo z oddajniki in zopet spustijo v morje.
Poleg sledenja pa je projekt namenjen tudi izobraževanju. Biologi pri tem želijo osvestiti ribiče, kako ravnati v primeru, če ujamejo morsko želvo. "Želve dihajo s pljuči in če se ujamejo v mrežo, ne pridejo do zraka, kar lahko privede do stanja kome, ko je želva na videz mrtva, vendar še živa. Želve v takem stanju pa ne smemo vreči nazaj v morje, saj v tem primeru pogine, temveč jo je nekaj časa dobro obdržati na krovu ladje, da 'pride k sebi' in jo, ko znova postane aktivna, spustiti nazaj v morje," pojasnjuje Tilen Genov, raziskovalec na Inštitutu za biodiverzitetne študije.