PREMALO GIBANJA NAS PELJE V KATASTROFO: Močan imunski sistem zgradimo z vzdrževanjem telesne kondicije

Koper

Tako, kot je pomembno slediti vsakodnevnim navodilom in ostati doma zaradi omejevanja širjenja koronavirusa, je v enaki meri pomembno poskrbeti za vadbo in rekreacijo, za izboljšanje lastne odpornosti in imunskega sistema, poudarja direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper Rado Pišot. Posebej izpostavlja ljudi s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi oziroma starejšo populacijo, ki spadajo v ranljivo skupino. Da dosežemo visoko odpornost, je potrebno razviti močan imunski sistem, za to pa je potrebno vzdrževati splošno telesno kondicijo.

Rado Pišot

"Vsaj toliko kot se ukvarjamo s pravili in zaščitno opremo ali pa še več, bi se morali ukvarjati z zaščito lastnega organizma in njegovo odpornostjo. Ravno odpornost je najnižja pri najbolj ranljivih skupinah posameznikov," poudarja Rado Pišot, direktor ZRS Koper.

"Da bi dosegli visoko raven odpornosti, je potrebno razviti močan imunski sistem, za to pa je potrebno vzdrževati splošno telesno kondicijo. Vsekakor je pomembna tudi zdrava prehrana, premalo pa se zavedamo vloge gibalne aktivnosti in vadbe. Brez te zagotovo ne bomo okrepili svojega imunskega sistema," razlaga Pišot.

Kot dodaja, je predvsem pomembna vzdržljivostna vadba, aerobna zmogljivost organizma in vadba za ohranjanje moči, strukture, telesne mase. "Dokazano je, da je odpornost organizma povezana s protivnetnim učinkom, ki ga spodbujajo miokini. To so mišični citokini, ki se sproščajo izključno pri mišični aktivnosti in delujejo protivnetno," pravi prvi mož koprskega raziskovalnega središča.

Človek ima specifičen organizem, pojasnjuje Pišot, ki ga je razvijal skozi milijone let in skozi milijone let se je zoperstavljal težnosti. Naši predniki so dnevno prehodili od 15 do 20 kilometrov. In to se je dogajalo skozi tisočletja, vse do sto let nazaj. Razvili smo edinstven skeletno-mišični, živčni, srčno-žilni, dihalni sistem. Vse te je povezoval um in edinstven vzorec socialnih in gibalnih aktivnosti. Preplet teh dimenzij je postal ogrožen šele v zadnjih 30 letih.

"Če pogledamo po letu 1995, ko je postalo internetno omrežje komercialno dosegljivo, predvsem pa s hitrim razmahom informacijskih tehnologij, so se začele dogajati spremembe, ki so konkretno ogrozile gibalne sposobnosti in funkcionalne zmožnosti posameznika. Nekateri so to poskušali nadoknaditi z rekreacijo. Vendar danes, ko prihaja do dodatnih omejitev, postaja to velik problem. Predvsem pa je odsotnost gibalne aktivnosti v nasprotju s človekovo naravo in potrebo," opozarja Pišot.

Kako rešiti problem globalne ogroženosti?

Kot poudarja Pišot, se je potrebno zavedati, da so kronične nenalezljive bolezni eden večjih problemov današnje družbe.

"Med drugim so krivec za 41 milijonov smrti na letni ravni, kar je 70 odstotkov populacije vseh naravnih smrti. V Sloveniji ta podatek dohaja 88 odstotkov, torej 17.700 smrti letno po zadnjem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz začetka letošnjega leta," niza zaskrbljujoče statistike Pišot in dodaja:

"Ti ljudje umirajo počasi in brez velike odmevnosti, ampak vztrajno."

Kot še navaja Pišot, je zelo pomembno, da so tudi v tem času omejenega gibanja starejši, tudi ljudje s kroničnimi boleznimi, aktivni in se gibajo. "Če ne bomo več vlagali in bo situacija prešla v zaprti krog, bomo imeli vedno več kroničnih nenalezljivih bolezni in ti ljudje so najbolj ranljivi. Vsaka podobna situacija nas bo našla še slabše pripravljene in davek bo vedno večji. Na to stroka že dolgo opozarja in temu bo morala politična javnost prisluhniti in seveda več vlagati v to. Kajti številke so tukaj veliko hujše," zaključuje.

V okviru Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper so v zadnjih letih v mednarodnem partnerstvu s številnimi raziskovalnimi inštitucijami izpeljali kar nekaj študij vpliva popolne gibalne neaktivnosti in vpliva le-te na človekov organizem. V okviru raziskav ESA (Evropske vesoljske agencije) in ASI (Italijanske vesoljske agencije) so izvedli vrsto študij t. i. BR, v katerih so preučevali dolgoročnejši (pet tednov) in kratkoročnejši vpliv (14 dni, 10 dni) odsotnosti gibalne aktivnosti na organizem človeka. Zanimivi so podatki zadnjih dveh študij, saj je desetdnevna študija, izvedena lani v Splošni bolnišnici Izola, pokazala, da se spremembe v mišici kažejo že zelo hitro in zaradi remodulacije (spremembe) motoričnih enot v mišicah že kmalu nastopijo mehanizmi mišičnih sprememb in propadanja.

Pred časom pa so v Ortopedski bolnišnici Valdoltra opravili 14-dnevno študijo, kjer so te mehanizme sprememb spremljali pri skupini mlajših (20–30 let) in starejših (60–65 let) oseb. Podatki, ki so jih dobili, so pokazali, da je v 14 dnevih prišlo pri starejših do 9 % upada mišičnega volumna (pri mlajših 6 %), skoraj 13 % upada mišične sile in moči (pri mlajših ni bilo sprememb) in kar je še posebej značilno - pri starejših je kar za 15,5 % upadla aerobna zmožnost (mlajši 8 %). Bistvena ugotovitev študije pa je bila tudi, da si starejši preiskovanci po 14-dnevni rehabilitaciji po ležanju še niso popolnoma opomogli. Za primer: če je običajen upad aerobnih zmogljivosti v običajnem procesu staranja 1 % letno, bi tako lahko bile posledice 10-dnevne gibalne neaktivnosti enake 15 letom staranja.

Ob tem opozarjajo, da so bile njihove raziskave veliko bolj stroge in restriktivne zaradi narave raziskave in ciljev simulirati breztežnost, vendar pa so zelo podobni mehanizmi prisotni pri zmanjšani gibalni aktivnosti, ki poteka dlje časa (sedentarno življenje) ali pa staranju. Znana je študija, ko so preiskovancem omejili gibanje le na 1000 korakov dnevno - tudi tu so se pokazali podobni trendi sprememb že v kratkem času.    

Na Inštitutu za kineziološke raziskave so z javnostjo sicer že podelili enostavne in koristne vaje za starejšo populacijo, v prihodnjih dneh pa bo izšla tudi brošura z naslovom 'Ostanite doma, (p)ostanite aktivni', ki bo vsebovala nasvete za vadbo na domu ter nabor navodil in vaj za bolnike z nekaterimi kroničnimi boleznimi.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Pjero Panin |  16 .04. 2020 ob  22: 47
Gibanje in metoda Wim-Hof
Vsak dan tus z mrzlo vodo direktno iz spine