Protesti so se začeli v sredo v Tuzli zaradi slabih socialnih razmer v tem mestu in državi, v kateri naj bi bila stopnja brezposelnosti kar 44-odstotna. Nato pa so se kmalu preselili tudi v druga mesta v hrvaško-bošnjaški Federaciji BiH in v petek dosegli vrhunec. V več kot 20 mestih po državi se je zbralo več deset tisoč ljudi. Izbruhnilo je nasilje, pri čemer je bilo ranjenih okoli 200 ljudi, več deset so jih prijeli.

Protestniki so v Tuzli, Zenici, Mostarju in Sarajevu napadli poslopja kantonalnih vlad in jih zažgali. Požar so zanetili tudi v stavbi predsedstva BiH, ki je preživela celo vojno. Zgorel je tudi del arhiva BiH z neprecenljivimi arhivskimi zbirkami še iz časa avstro-ogrske uprave. Gmotna škoda je ogromna.

Protestniki v Sarajevu so se sicer zbrali tudi v soboto in nedeljo ter zahtevali tudi odstop vlade entitete Federacije BiH in oblikovanje tehnične vlade. V nedeljo pa še izpustitev vseh, ki so bili po petkovih izgredih aretirani. Bilo naj bi jih več deset.

V nedeljo so se protestniki zbrali tudi v Bihaću, kjer prav tako zahtevajo odstop kantonalne vlade. To zahtevajo že od četrtka, vendar jih predsednik tamkajšnje kantonalne vlade Hamdija Lipovača zavrača. Napovedal je sicer, da bi se s predstavniki protestnikov sestal v ponedeljek.

V nedeljo je v Mostar nenapovedano dopotoval predsednik hrvaške vlade Milanović in pozval k umiritvi razmer. "Do tega ne bi prišlo, če bi Bosna in Hercegovina imela jasno in koherentno politiko o tem, kaj si želi," je dejal po ogledu razdejane stavbe kantonalne vlade v Mostarju. Dejal je, da bi BiH morala čimprej nadaljevati na evropski poti. Če do tega ne bo prišlo, bo do protestov prihajalo še naprej, to pa nikakor ni v interesu niti Hrvaške, je še dodal.

V zvezi z nemiri v BiH se je oglasil tudi srbski premier Ivica Dačić, ki se trenutno sicer mudi v ZDA. Kot je opozoril v pogovoru za Glas Amerike (Voice of America), je dovolj že samo iskra, pa bi se v regiji lahko znova razvneli spopadi.

Opozoril pa je, da pri protestih v BiH ne gre le za socialno dimenzijo, ampak tudi za "določene politične zahteve". Na to je opozoril tudi predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki se je v nedeljo v spremstvu vodje največje opozicijske stranke v tej srbski entiteti BiH, Mladena Bosića v Beogradu sestal d podpredsednikom srbske vlade Aleksandrom Vučićem.

Kot je dejal Dodik, protesti nimajo zgolj socialne dimenzije, ampak naj bi šlo za "projekt", ki naj bi v ozadju imel za cilj tudi destabilizacijo Republike srbske.

Proteste je kot pozitivne ocenil evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin, ki je dejal, da je BiH se tem "preskočila dve stopnici" na poti k EU. Po tem, kar se je zgodilo v Tuzli in drugih mestih v Federaciji BiH mora politikom postati jasno, da ni več nedotakljivih in da bodo zadeve šle v smer, ki je sami ne želijo, je dejal.

"Če mene vprašate, je to dobro, pa kakorkoli grozno je videti, vendar mislim in odgovorno trdim, da je s tem BiH krenila proti EU," je dejal Kacin za sarajevsko televizijo BHT 1.