"Pri nas se javljajo ženske, ki doživljajo nasilje in se želijo umakniti na varno. Nasilja so največkrat deležne s strani partnerjev, včasih pa gre tudi za otroke, ki so žrtve nasilja staršev.  Njihove zgodbe so podobne, a je vsako življenje zgodba zase. So različnih starosti, same, z enim ali dvema otrokoma, pri vseh pa izstopa občutek nemoči, strahu in jeze. Želijo, da bi imele varnost in mir in da začnejo reševati svojo situacijo," je povedala strokovna delavka v centru, Jana Peršič.

Žal pa ženske ne upajo iz nasilnega okolja iz najrazličnejših razlogov. Nemalo jih za to nima finančnih pogojev, ob čemer jih vse premalo ve, da so lahko deležne pomoči, ali pa premalo zaupajo inštitucijam, ki so tu zaradi njih. Vse premalo poznajo možnosti varnih hiš in kriznih centrov, nemalokrat pa jih je tudi sram iskati pomoč, saj zmotno menijo, da se to dogaja samo njim.

A v veliko primerih nasilja v družini prav umik žrtve iz družinskega okolja predstavlja edino možnost za prekinitev nasilja ter v nadaljevanju možnost psihosocialne pomoči oziroma odločanja o lastnem življenju. Piranski krizni center je imel prvi pri nas namestitveni program, namenjen žrtvam nasilja na področju Obalno-kraške regije. Zagotavlja možnost nujnega sprejema, in to 24 ur na dan, nastanitev do 21 dni z možnostjo podaljšanja, individualizirano psihosocialno obravnavo žrtve in svetovanje v zvezi z nasiljem v družini ter možnostmi različnih oblik pomoči. Med njimi je tudi možnost bivanja v varni hiši, kjer so lahko do enega leta.

Krizni center za žrtve nasilja v družini Piran ima zaposlenih 5 strokovnih delavk in je poleg ljubljanskega in mariborskega eden od treh takih centrov v Sloveniji. Peto obletnico delovanja so slovesno obeležili skupaj z mariborskim centrom, dogodek pa so strokovno popestrili s forumom na temo urejanja starševskih razmerij v kontekstu nasilja.