Na pobudo poveljnika Gasilske brigade Koper Vilija Bržana so se, zaradi povišane stopnje požarne ogroženosti, na Mestni občini Koper danes sestali predstavniki gasilcev in drugih služb, ki delujejo na področju zaščite in reševanja. Dogovorili so se, da bodo vse dokler vročina ne pojenja in se vremenske razmere ne normalizirajo, v stalni pripravljenosti, prostovoljna gasilska društva pa bodo skupaj z Rdečim križem spremljala tudi stanje na cestah in bodo v primeru daljših prometnih zastojev zagotavljala oskrbo voznikov, ki so obtičali v gneči, s svežo vodo.

V času najvišje stopnje požarne ogroženosti je seveda treba biti posebej pozoren pri ravnanju z odprtim ognjem, prav tako velja biti pozoren pri puščanju oz. odmetavanju gorečih ali drugih predmetov, snovi, ki lahko povzročijo požar. Vse občanke in občane zato naprošajo za previdnost, vsa morebitna opažanja oz. znake požara pa naj takoj javijo Regijskemu centru za obveščanje Koper, na intervencijsko številko 112.

Kako ravnati ob požaru v naravi?

Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje.

Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živalio gnju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.

Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih

Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin.

Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112.

V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe.