6.000 kilometrov državnih cest v preteklosti ni bilo deležno primernega vzdrževanja in sanacije, saj je primanjkovalo denarja. Večina državnih cest je zato v slabem stanju.

S predlogom proračunov za leti 2017 in 2018 vlada očitno polaga temelje za izboljšanje državne cestne infrastrukture. V proračunu za 2017 je za investicijsko vzdrževanje in investicije ter redno vzdrževanje državnih cest načrtovanih 198,3 milijona evrov, v 2018 pa 206,2 milijona evrov.

V primerjavi z letošnjim proračunom to pomeni 20,4 milijona evrov dodatnih sredstev v prihodnjem letu in še 7,9 milijona evrov dodatnih sredstev v 2018, skupaj torej v dveh letih 28,3 milijona evrov.

Med večjimi infrastrukturnimi projekti v prihodnjih dveh letih na direkciji za infrastrukturo opozarjajo na ureditev štiripasovnice Škofljica, rekonstrukcijo ceste Želin-Dolenja Trebuša, soboško obvoznico, blejsko obvoznico, rekonstrukcijo ceste Mežica-Črna na Koroškem in krško obvoznico.

Načrtovani so tudi obnova vozišč državnih cest, sanacija poškodb, ukrepi za izboljšanje prometne varnosti, posodobitev makadamskih vozišč, rekonstrukcije ali nadomestna gradnja mostov, sanacije zaradi hrupa in plazov.

Za železnice je v prihodnjem letu po predlogu proračuna načrtovanih 165,2 milijona evrov, v 2018 pa 198,4 milijona evrov. Dodatno so za železniško infrastrukturo v prihodnjih dveh letih predvidena evropska sredstva v višini 124,4 milijona evrov.

Slovenske avtoceste so zaradi pospešene rasti tovornega prometa vse bolj obremenjene. Večja obremenjenost pomeni hitrejšo obrabo, poleg tega se ceste še starajo. Za varnost omrežja so potrebne redne obnove in vzdrževanje, ki pa vodijo v zastoje.

Kot so povedali na Darsu, smo v Sloveniji priča pospešeni rasti težkega tovornega prometa na celotnem omrežju, preobremenjen je predvsem ljubljanski obroč, skupaj z avtocestnimi vpadnicami nanj. Rast je pripisati predvsem tranzitu, ki ga je že več kot 75 odstotkov vsega tovornega prometa in še vedno narašča.

Na slovenskih avtocestah (534,2 km) in hitrih cestah (72,8 km), ki skupaj zavzemajo 9,3 odstotka dolžine celotnega državnega cestnega omrežja, je bilo v letu 2014 realizirano 49 odstotkov prometa. Na 810,9 kilometra glavnih cest, ki zasedajo 12,4 odstotka dolžine celotnega omrežja, je bilo realiziranega 17,2 odstotka prometa. Na ostalih državnih cestah (5.126,5 kilometra), ki zasedajo 78,3 odstotka dolžine celotnega omrežja, pa je bilo realiziranega 33,8 odstotka prometa.

Promet vseh motornih vozil se je v letu 2014 glede na leto 2013 na avtocestah in hitrih cestah povečal za 1,8 odstotka. Povprečni letni dnevni promet je v 2014 na avtocestah znašal 29.495 vozil, na hitrih cestah pa 21.603 vozil.

Potem ko je med letoma 2011 in 2013 povprečni letni dnevni promet na slovenskem avtocestnem omrežju rahlo upadel, Dars v prihodnje na letni ravni pričakuje približno 2,5-odstotno rast prometa. Povečeval se bo tudi delež tovornega prometa v primerjavi s celotnim prometom, in sicer tja do 25 odstotkov.

Dars tako v prihodnje pričakuje vse večjo obrabo infrastrukture, kar pomeni, da bo na omrežju prihajalo do vse več obnovitvenih in vzdrževalnih del. Zastojem se tako ne bo mogoče izogniti tudi zato, ker preko Slovenije ni alternativne poti, ki bi prevzela breme, opozarjajo v družbi in dodajajo, da z natančnim umeščanjem obnov v terminski načrt vendarle lahko zagotovijo minimalne zastoje.

Če bomo ob vse slabšem cestnem omrežju hoteli zagotoviti ustrezno prometno varnost, bo treba povečati naložbe. Dejavnosti Darsa (odplačevanje dolga, upravljanje, obnova in vzdrževanje avtocestnega sistema, gradnja odsekov, skrb za prometno varnost ...) so odvisne od višine pobrane cestnine. Medtem ko pri vinjetah ni manevrskega prostora za njihovo podražitev, je drugače pri cestninjenju tovornega prometa.

Dars s cestninjenjem tovornih vozil ustvari več kot 50 odstotkov prihodkov. Toda napak je predvidevati, da je ob vedno večjem številu tovornjakov tudi več prihodkov od njihovega cestninjenja. Nasprotno, prihodkov iz cestninjenja tovornega prometa je vedno manj.