Slednji je namenjen samodejnemu uničenje gotovine, s katerim želijo na Pošti izboljšati raven varovanja pismonoš. Prepričani so namreč, da bo v primeru, če ropar ne bo mogel do vrednosti, ki jih prenaša pismonoša, odpadel tudi motiv za napad na pismonošo.

Sicer pa so v Pošti Slovenije lani za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja namenili več kot dva milijona evrov. Video nadzor in dograditev protiropnega sistema dimnih denarnih pasti so inštalirali na vse poštne urade, razen tistih, ki so letos predvidene za preoblikovanje v pogodbeno ali premično pošto. Del denarja je bil namenjen tudi dodatni mehanski zaščiti posameznih izpostavljenih poštnih poslovalnic.

S tem so vzpostavili integralen varnostni sistem, ki vključuje fizično, tehnično in mehansko varovanje, vse skupaj pa je podprto z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi. Zato bodo v prihodnje aktivnosti na področju varnosti povečevali v segmentu usposabljanja za samozaščitno ravnanje ter kombinirali različne oblike varovanja, če bodo zaznali povečano stopnjo ogroženosti zaradi izvršitve kriminalnih dejanj. V ta namen so letos načrtovali 1,4 milijona evrov.

Dodatni varnostni ukrepi

Pošta Slovenije je v zadnjem obdobju, predvsem pa od leta 2008 naprej, uvedla številne dodatne varnostne ukrepe, ki po njihovem mnenju zagotavljajo bistveno višjo raven varnosti. Kot ocenjujejo, so uspeli vzpostaviti ustrezen integralen varnostni sistem, ki zajema fizično, tehnično in mehansko varovanje. Z nekaterimi dodatnimi varnostnimi ukrepi pa so pomagali tudi policiji k lažjemu odkrivanju posameznih ključnih dejavnikov ropa.

Rekordno leto 2010

V letu 2013 so na Pošti zabeležili 12 poštnih ropov, po štiri rope pismonoš in vlome v poštne urade ter tri rope poštnih vozil. Statistika zadnjih treh let je podobna, rekordno pa je bilo leto 2010, v katerem je bilo v slovenskih poštah izvršenih kar 30 ropov, 14 vlomov, trije ropi poštnih vozil in dva ropa pismonoš. Letos so do konca aprila zabeležili pet ropov.