Uradna ustanovitev oziroma obnovitev delovanja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem sega v leto 1945, ko je po 25-letni fašistični diktaturi, ki je med drugim prepovedala rabo slovenskega jezika, ukinila oziroma poitalijančila šole ter ukinila slovenska društva, odprtje slovenskih šol omogočil odlok takratne zavezniške vojaške uprave. Za izobraževanje v slovenskem jeziku na Videmskem, kjer slovenskih šol ni bilo, je bilo treba čakati na 80. leta prejšnjega stoletja, ko je zaživela dvojezična šola v Špetru v Beneški Sloveniji.

Danes slovenske vrtce in šole vseh stopenj na Tržaškem, Goriškem in Videmskem obiskuje okoli 4400 učencev in dijakov.

Proslava je potekala v tržaškem Kulturnem domu

Proslavo v tržaškem Kulturnem domu si je zamislil pripravljalni odbor, v katerem sedijo ravnatelji nekaterih slovenskih šol v Italiji. Njihov namen je bil prikazati tako navezanost na korenine in tradicijo kot sedanjo šolsko stvarnosti in pogled v prihodnost.

Spored je obsegal popoldanski in večerni del. Prvega so oblikovali učenci osnovnih in dijaki nižjih srednjih šol s pevskimi nastopi ter prikazom ljudskega izročila, drugega pa dijaki višjih srednjih šol (v Sloveniji bi bili to srednješolci) s spletom recitatorskih, pevskih, instrumentalnih, plesnih in dramskih točk.

Svoja razmišljanja o šoli so podali predstavnici dvojezične šole iz Špetra Živa Gruden in Antonella Bucovaz, dijak klasičnega liceja Primoža Trubarja iz Gorice Cristian Visintin ter sam režiser Romeo Grebenšek kot starš otroka, ki bo kmalu prestopil prag osnovne šole. Govorniki so slovensko šolo označili kot center kulture in kraj srečevanja, ki človeka odpira k dialogu, ter kot kraj spoznavanja dveh kultur, slovenske in italijanske.

Navzoče sta nagovorila tudi vodilni funkcionar deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino (FJK) Pietro Biasiol in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Biasiol je slovenske šole označil za pomemben del izobraževalne skupnosti v FJK ter poudaril pomen večjezičnosti in sodelovanja s Slovenijo.

Žmavc pa je spomnil, kako se je slovenska šola v Italiji kljub pritiskom ohranjala, razvijala in tudi spreminjala. Zavzel se je za vzpostavitev modela, ki gradi na medgeneracijskem sodelovanju in krepitvi vrednot, ter še posebej poudaril pomen dvojezičnega in trijezičnega izobraževanja na Videmskem. Po Žmavčevih besedah bodo slovenske šole v Italiji obstale, če bo slovenski jezik zaščiten s prenosom narodne zavednosti na mlajše generacije.