Kot je po sestanku za STA povedal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, so predstavniki občin - na sestanku so bili poleg združenja tudi predstavniki Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije - vztrajali na tem, da jim ministrstvo predstavi dejanske finančne posledice za občine.

Izračuna, koliko davka bi morale občine plačati državi - po predlogu bi bile obdavčene tudi nepremičnine v lasti občin -, na ministrstvu nimajo. Po nekaterih izračunih, pravi Smrdelj, bi lahko nekatere občine ostale brez kakršnega koli prihodka z naslova tega davka.

Predstavniki občin so menili, da se takšnega "eksperimenta" ne da na hitro izpeljati, da je to preveliko tveganje za občine in da naj ministrstvo resno razmisli o tem, da država sama uvede ta davek, katerega izkupiček bi šel v celoti v državni proračun, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pa zaenkrat ostane. Hkrati bi ukinili davek od premoženja.

Predlagajo tudi, da se javna infrastruktura - npr. športna in kulturna - ne obdavčuje, ker to pomeni samo pretakanje denarja nazaj na državo.

Nihanja med občinami velika

Smrdelj opozarja, da bi bila nihanja med občinami zelo velika - v nekaterih bi bila obremenitev bistveno nižja, v drugih pa nekajkrat višja - in da imajo občine nadomestilo zdaj prilagojeno svojim potrebam in razmeram v občini.

"Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je osnovni fiskalni instrument občin," poudarja Smrdelj in dodaja, da so občine v takšnih finančnih škripcih, da si takšnega tveganja ne morejo privoščiti.

Druga možnost bi bila, da je davek na nepremičnine v celoti v pristojnosti občin.

Ministrstvo je po Smrdeljevih besedah pripombe vzelo na znanje, Smrdelj pa upa, da bodo skupaj uspeli poiskati rešitev vsaj za neko prehodno obdobje.

Organi združenja občin, skupnosti občin in združenja mestnih občin bodo v torek na skupni seji sprejeli uradno skupno stališče in ga posredovali ministrstvu, je še povedal Smrdelj.

Tudi novi predlog rešitev predvideva, da bi polovico prihodka od davka šlo državi, polovico pa občinam. Občine bi imele možnost, da svoj del posamezne stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov.

Ministrstvo ugotavlja, da bi nekaj občin kljub možnemu povišanju davčnih stopenj z naslova obdavčitve nepremičnin pridobile manj prihodkov. Predlaga pa se, da bi se v izračunu solidarnostne in finančne izravnave, kot prihodek za financiranje primerne porabe občin, upoštevalo 50 odstotkov prihodka od davka na nepremičnine. S tem bi se prihodke iz tega vira prelilo iz občin, ki s temi prihodki presegajo primerno porabo, v občine, ki primerne porabe ne dosegajo.

Ministrstvo v teh dneh opravlja usklajevanja glede predloga novega davka z različnimi deležniki. Nezadovoljstvo s predlogom so med drugimi že izrazili predstavniki gospodarstva in predstavniki kmetov. Slednji se kljub popravkom - za gozdna zemljišča naj bi se stopnja davka z 0,5 odstotka znižala na 0,15 odstotka, za kmetijska zemljišča pa prepolovila na 0,25 odstotka - pripravljajo na proteste.

Ministrstvo računa, da bo lahko predlog zakona v obravnavo v DZ poslalo konec septembra skupaj s predlogom proračuna. Uveden bi bil s 1. januarjem 2014, predvideno pa je, da bi pred prvo odmero davka lastnikom nepremičnin ponovno poslali informativne izračune z vrednostjo nepremičnine (ki bo osnova za davek) in zneskom davka. Lastniki bi tako še lahko uredili podatke o svojih nepremičninah, pritožba pa bi bila nato mogoča na odločbo davčne uprave.