Kot so po srečanju zapisali v izjavi za javnost, mestne občine ne pristajajo na ukrepe države, ki pomenijo zgolj polnjenje državnega proračuna, ne upoštevajo pa vseh razsežnosti problematike lokalne samouprave. Zlasti ne upoštevajo dejstva, da sta sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in predvideni davek na nepremičnine eden izmed redkih instrumentov zemljiške politike lokalnih skupnosti, s katerimi med drugim spodbujajo razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti.

Predlagana višina obdavčitve je po mnenju mestnih občin za občana previsoka, poleg tega se ne strinjajo s predlogom, da bi občine lahko davčne obremenitve zniževale. V obeh primeru bi bili namreč oškodovani občani, saj bi se investicijska sposobnost občin občutno zmanjšala, povečale pa potrebe po socialnih transferjih iz občinskih proračunov.

Ob tem so prepričani, da je nesmiselno obdavčevanje vseh tistih nepremičnin, ki so namenjene izvajanju osnovnih dejavnosti lokalnih skupnosti, kot so vrtci, osnovne šole, neprofitna stanovanja, zdravstvene in kulturne ustanove. Zato vsakršna obdavčitev nepremičnin, ki presega njihov potencialni prihodek, ni sprejemljiva, pravijo.

Župani mestnih občin tudi zahtevajo določitev razumne in sorazmerne stopnje za vse tiste proizvodne in druge nepremičnine, ki so v funkciji ohranjanja ali povečevanja delovnih mest, pospeševanja gospodarskega razvoja in so vitalnega pomena za Slovenijo.

Dokler se ne doseže optimalno soglasje vseh pomembnih deležnikov glede ključnih rešitev v predlogu zakona, naj se po njihovem prepričanju ohrani nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča, saj gre za edino omembe vredno izvirno javno dajatev, ki občinam zagotavlja vsaj relativno finančno avtonomijo.

Ob morebitnem sprejemu predlagane zakonodaje pa se občinam v nobenem primeru ne sme znižati priliva iz naslova davka na nepremičnine v primerjavi s prilivi iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so še zapisali župani mestnih občin.