Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je v prvem poletju zanašala 1530 evrov na kvadratni meter, kar je najmanj od leta 2007, ko smo v Sloveniji začeli sistematično spremljati te podatke. Ta številka je za 17 odstotkov nižja kot v prvem polletju 2008, ko so bile cene stanovanj najvišje.

V primerjavi z lanskim drugim četrtletjem so se cene rabljenih stanovanj v prvem polletju povsod znižale, izjema je le Celje.

Stanovanja najdražja na Obali

Zaradi vedno prisotnega povpraševanja po stanovanjih za počitniške namene je povprečna cena rabljenega stanovanja še vedno najvišja na obali, kjer znaša 2260 evrov za kvadratni meter.

Med najdražjimi so tudi rabljena stanovanja v Ljubljana, kjer je bilo treba v opazovanem obdobju za kvadratni meter v povprečju odšteti 2180 evrov. S povprečno 1830 evri na kvadratni meter sledi okolica glavnega mesta, ki vključuje tudi večja naselja, kot so Domžale, Kamnik, Grosuplje, Vrhnika, Medvode.

V primerjavi z najvišjimi cenami pred krizo so bila rabljena stanovanja v Ljubljani v povprečju cenejša za skoraj 20 odstotkov, v njeni okolici pa za približno 12 odstotkov.

Medtem se je povprečna cena hiše z zemljiščem na ravni države že pred letom in pol ustalila pri približno 800 evrih za kvadratni meter. To je skoraj za četrtino manj kot v rekordnem drugem polletju 2008.

Glede na rekordno nizke cene na geodetski upravi pričakujejo postopno zaustavitev trenda padanja povprečnih cen, vendar pa se jim zdi malo verjetno, da bi lahko v urbanih središčih padle veliko pod psihološko mejo 1000 evrov na kvadratni meter. Izjema so lahko stanovanja iz posameznih nasedlih projektov, še posebej v Ljubljani, kjer so njihove zaloge največje.

Zmanjšalo se je število izdanih gradbenih dovoljenj

V prvem polletju se je še naprej zmanjševalo tudi število izdanih gradbenih dovoljenj za večje nepremičninske projekte, tako da je obseg načrtovanih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov rekordno nizek. To se zdi geodetski upravi tudi razumljivo, saj so tovrstne investicije v sedanjih tržnih razmerah izredno tvegane.

Po drugi strani se opazneje povečuje število izdanih gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše. To kaže, da se ljudje v kriznih časih pri reševanju stanovanjskega problema vse bolj zatekajo k individualnemu investitorstvu ali samogradnji.

Kriza slovenskega nepremičninskega trga prvič dosegla dno

Tudi obseg prometa s stanovanji in hišami je bil v letošnjem prvem polletju skoraj za polovico manjši kot v drugem polletju 2007, ko je bila ta številka najvišja. Rabljenih stanovanj so v prvem polletju prodali dobro petino manj kot pred tremi leti, a še vedno skoraj polovico več kot v prvi polovici leta 2009, ko je kriza slovenskega nepremičninskega trga prvič dosegla dno. Hiš pa so v prvem 2013 prodali deset odstotkov manj kot v prvem polletju 2010, a kar trikrat več kot v enakem obdobju leta 2009.

Če se bo trend zmanjševanja prometa z nepremičninami v drugi polovici letošnjega leta še poglobil, bomo že
lahko govorili o ponovni krizi slovenskega nepremičninskega trga, menijo na geodetski upravi.