Prijavna točka Spletno oko je lani prejela 565 prijav posnetkov domnevnih spolnih zlorab otrok, 61 so jih posredovali policiji, od domnevno nezakonitih se jih je večina nahajala na tujih strežnikih.

Policija je sicer lani zaradi kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva podala skupno 72 kazenskih ovadb. Ob tem še 110 ovadb za spolni napad na osebo mlajšo od 15 let in eno ovadbo za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.

Po podatkih prijavne točke Spletno oko so tipične žrtve spletnih spolnih zlorab dekleta, stara med 11 in 15 let, prevladujejo pa posnetki, ki prikazujejo otroke v erotičnih položajih. Lani so bile žrtve v sedmih odstotkih stare od 16 do 18 let, v 39 odstotkih od 11 do 15 let, v 31 od sedem do deset let in v kar 23 odstotkih do šest let. Posebej zaskrbljujoč je zadnji podatek, saj je bilo leta 2014 takšnih žrtev en odstotek.

Na prijavni točki so v devetih letih delovanja obravnavali 4915 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok. V 1354 primerih so podatke posredovali policiji. Največ prijav je bilo leta 2012, in sicer 1127.

Spolne zlorabe na spletu globalna kazniva dejanja

Policija po oceni, da gre za posnetke oz. fotografije spolnih zlorab otrok, v večini prijav podatke posreduje tujim varnostnim organom, saj se IP naslov v času pregleda nahaja na tujem strežniku, so pojasnili za STA. V primeru spolnih zlorab na spletu gre tako po njihovih navedbah za "globalna" kazniva dejanja, za preiskovanje katerih je nujno mednarodno sodelovanje preiskovalnih organov.

Če ugotovijo, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno v Sloveniji, začnejo s predkazenskim postopkom in postopki za identifikacijo žrtev. Cilj namreč ni le odkritje storilcev, ampak predvsem zaščita otrok. Ob tem na policiji poudarjajo, da lahko pri enem kaznivem dejanju odkrijejo več sto ali več stotisoč posnetkov, tudi z različnimi vsebinami. Pri eni izmed osumljenih oseb so denimo našli preko milijon posnetkov spolno zlorabljenih otrok, so razkrili.

Storilci izkoriščajo naivnost otrok in staršev

Svetovni trendi s področja zaščite otrok pred internetnim spolnim izkoriščanjem po navedbah policije kažejo, da storilci za svoje patološke seksualne potrebe, tudi v skritih, zasebnih omrežjih za medsebojno izmenjavo posnetkov, izkoriščajo nevednost, naivnost in neizkušenost otrok, pa tudi njihovih staršev, ko jim nenadzorovano dopuščajo brezbrižno rabo interneta.

Nekateri storilci prodajajo ilegalne posnetke ali posnamejo svoja seksualna izživljanja nad otroki kot vstopnico za vstope v ilegalne internetne forume. Takšnim posnetkom po navedbah policije storilci zlorab pravijo "trofeje", na forumih pa se nahaja še več "svežega" gradiva.

Tudi vodja nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT Gorazd Božič je v izjavi za STA poudaril, da se spletne spolne zlorabe otrok ne dogajajo odprto na spletu, pač pa v zaprtih združbah, ki si te informacije izmenjujejo na prikritih forumih in omrežjih. Prav zato je v te kroge težko prodreti in izkoreniniti tak kriminal.

Na policiji so spomnili še, da zaradi razširjenosti mobilnih naprav in interneta otroci veliko časa namenijo navezovanju stikov. Objavljajo fotografije in osebne podatke, kar pa nekdo lahko izkoristi.

Pogosta oblika spolnega izkoriščanja je namreč t. i. izsiljevanje s posnetki. "Prijateljevanje" se prične tako, da žrtev pošlje intimno fotografijo. Storilec v zameno, da fotografije ne objavi, zahteva denar, ali pa še več fotografij oz. posnetkov intimnih delov telesa žrtve. Ti pogosto pristanejo v pornografski industriji ali pa na platformah, ki jih uporabljajo storilci spolnih zlorab otrok.

Preventiva se začne pri objavah fotografij

Preventiva se po mnenju policije zato začne pri objavah fotografij otrok na družabnih omrežjih. Tudi fotografije, ki jih objavijo starši, ker se jim zdijo zabavne, lahko nekdo izkoristi.

Na policiji opozarjajo, da na spletu objavljena fotografija tam za vedno ostane in lastnik nad njo nima več nadzora. Poudarjajo še opozorila otrokom k previdnosti pri objavah in ravnanju na spletu ter pomen učinkovite nacionalne zakonodaje in drugih inštrumentov, ki onemogočajo razširjanje fotografij in posnetkov spolnih zlorab.

Božič je ocenil, da večina staršev objave otrok na internetu "malo prelahko jemlje" in se ne zavedajo, da lahko zelo hitro postanejo javne. Če se starši tega zavedajo in je objava namenjena le ozkemu krogu prijateljev, to ni tako kritično. "Druga stvar pa je, če brez premisleka javno objavljajo fotografije otrok," je povedal Božič in izpostavil zlasti nevarnost med poletnimi počitnicami, ko objavljajo fotografije s plaže, v kopalkah in podobno. Takšne fotografije po njegovem mnenju lahko pridejo v zaprte skupine storilcev spolnih zlorab otrok.

Reči, da se ničesar ne sme objavljati, bi bilo po Božičevem mnenju preveč radikalno, zdravo mero skepse pa je dobro imeti. Po njegovih besedah je pred objavo treba vedno razmisliti, ali bi to fotografijo izobesili tudi na neko oglasno desko ali ne. "Če vam ob tej misli ni prijetno, se je boljše zadržati in je na internetu oz. družabnih omrežjih ne objaviti," svetuje.

Tako kot nam je internet omogočil vsakodnevno lažjo komunikacijo, je namreč olajšal komunikacijo v kriminalne namene. Tudi pri spletnih zlorabah otrok je omogočil bolj preprosto izmenjavo materiala v kriminalnih združbah, ki se s tem ukvarjajo, je pojasnil Božič.

"Nož lahko uporabljate v kuhinji ali pa z njim tudi nekoga ubijete. To torej ne pomeni, da je nož sam po sebi slab in da je treba vse nože prepovedati," je ponazoril uporabo interneta.