Kongresa se je udeležilo 25 predavateljev, ki so govorili o vplivu in pomenu širšega okolja za bolezen. Morda niste vedeli, da drevesa izločajo snovi, ki delujejo antibiotično. Morda niste vedeli, da ljudje, ki poslušajo glasbo, tečejo hitreje. Pa o prehrani, turizmu v poznih letih, skratka o staranju skozi številne zorne kote je tekla beseda na prireditvi, ki sta jo peto leto zapored organizirala kirurg dr. Mladen Gasparini, iz Splošne bolnišnice Izola, in dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem.

Na desetih merilnih postajah, kjer si je bilo mogoče izmeriti krvni sladkor, krvni pritisk, gleženjski indeks, vstajanje s stola, stisk pesti, … so svetovali zdravniki in kineziologi. Kot poudarja Gasparini, je bistveno, da se znanost in praksa srečata s socialnim okoljem, kamor občina zagotovo spada. Tudi zato načrtuje, da bi predavanja, ki jih je bilo mogoče včeraj slišati v Taverni, ugledale luč sveta v obliki priročnika za zdravo staranje.

»Motivacija ostaja problem številka ena. V sedemdesetih odstotkih smo sami odgovorni za nastanek srčno-žilnih bolezni, vpliv genetike je le 30 odstoten. Na bolezen vpliva tako delovno kot socialno okolje. Pa tudi sicer bolezen ravno tako prizadene človekovo psihološko in socialno stanje,« poudarja Gasparini.