Na Hrvaškem se ima 86 odstotkov prebivalcev za katolike, a so raziskave pokazale, da bolj redno maše obiskuje približno petina deklariranih vernikov, medtem ko večina katolikov potrebuje duhovnike le v določenih situacijah kot so krst, obhajilo, birma, poroka in smrt, ali pa obiščejo cerkev ob božičnih in velikonočnih praznikih.

V Cerkvi so ocenili, da so se zaradi sodobnega načina življenja ljudi oddaljili od vernikov ter da se jim bodo s pošiljanjem duhovnikov na domove poskušali znova približati.

Ob tem se sklicujejo na sporočila papeža Frančiška in njegovo idejo o reevangelizaciji družbe, kar bi pomenilo, da duhovniki redno obiskujejo ljudi v njihovem življenjskem ali delovnem okolju, posebej ko gre za eksistencialno najbolj ogrožene.

HBK namerava uveljaviti župnijske katehete, ki bodo obiskovali domove vernikov na njihovo povabilo. Ob tem računajo z oblikovanjem družbenih mrež, ker pričakujejo, da bi se v domovih določenih vernikov zbirali tudi njihovi prijatelji, znanci in sosedje, ki niso aktivni verniki ali pa sploh niso verni.

Na takšnih srečanjih naj bi se poleg utrjevanja katoliške vere in spoznavanja duhovnikov z resničnim življenjem vernikov pogovarjali tudi o aktualnih vprašanjih v družbi, kot so zakon, rojevanje in število otrok, splav, oploditev z medicinsko pomočjo in podobno.

Predlog HBK je že naletel na kritike dela hrvaške javnosti, ki opozarja, da se želi katoliška cerkev vmešavati v zasebna življenja državljanov. Nekateri se sprašujejo ali bodo tudi ostale verske skupnosti na Hrvaškem sledile primeru katoliških duhovnikov, če bo tovrstni župnijski katekizem tudi zaživel.