Intuitivno prehranjevanje je v 'znanstvenem' slovarju opredeljeno kot "dinamičen proces, ki združuje harmonizacijo uma, telesa in hrane". Nanaša se na prilagodljivo obliko prehranjevanja, ki v bistvu temelji na znakih lakote in sitosti z namenom uravnavanja vnosa hrane. Močna povezava z notranjimi signali telesa, znana kot interocepcija (osmi čut ali izkušnja trenutnega notranjega stanja telesa), je temeljnega pomena za ta proces.

Znanstveni pristop k intuitivnemu prehranjevanju

Čeprav je bilo v zadnjih nekaj desetletjih več sodobnih 'gurujev', ki so promovirali intuitivno prehranjevanje, znanstveni viri navajajo, da sta ta dietni model leta 1995 najprej razvila Tribole in Resch, šele leta 2006 pa so Tylka in drugi objavili osnovne značilnosti intuitivne prehrane. Od takrat so bile štiri ključne komponente intuitivnega prehranjevanja identificirane in empirično podprte z več znanstvenimi študijami, piše Truly Real Nutrition.

Pomagajo pri odpravljanju ovir, ki ovirajo interocepcijo, in spodbujajo zavedanje o vnosu hrane s poudarkom na spoštovanju lastnega telesa. Štiri osnovne značilnosti intuitivnega prehranjevanja so:

1. Jemo, kar hočemo, a le takrat, ko smo lačni.

2. Jemo iz fizičnih in ne čustvenih razlogov.

3. Zanašamo in poslušamo notranje znake sitosti in lakote.

4. Zavedamo se vpliva nekatere vrste hrane na telo.

Intuitivno prehranjevanje pogosto povezujemo s t. i. čuječnostjo ali osredotočenim zavedanjem, vendar velja, da čuječnost predstavlja le majhen del koncepta intuitivnega prehranjevanja. Izraz osredotočeno zavedanje (ang. mindfulness) se nanaša na stanje zavesti s pozornostjo, usmerjeno v lastna doživetja (telesne občutke, misli, čustva) ali v okolje v sedanjem trenutku z odnosom neobsojanja in sprejemanja.

Osnovne determinante intuitivnega prehranjevanja

Sposobnost prepoznavanja telesnih signalov lakote, zadovoljstva in sitosti. Človek, ki se prehranjuje intuitivno, jé samo takrat, ko začuti lakoto, in neha jesti, ko je sit, preden je dosežena popolna sitost. Hkrati pa se nikoli ne počuti krivega za nekaj, kar je pojedel ali popil.

Intuitivni jedec je sposoben prepoznati prehranske potrebe svojega telesa. Ker pri tem principu prehranjevanja ni omejitev, lahko človek poseže po kakršni koli hrani, a le takrat, ko telo po njej zahteva. Če je želja po določeni vrsti hrane ali pijače posledica čustvenega stanja ali stresa, to opazi in preusmeri pozornost.

Ljudje na intuitivni dieti pri jedi skrbno poslušajo svoje telo. Nezavedno uživanje hrane ni dovoljeno, npr. med vožnjo v avtomobilu, gledanjem televizije ali sprehodom po mestu.

Intuitivni jedec prepozna zunanje motive za prehranjevanje (npr. okoljske, socialne, čustvene) in se mora naučiti soočati se s takšnimi situacijami, da se izogne čustvenemu prenajedanju ali stradanju. Ideja je, da se pozitivna in negativna čustva ne sprejemajo ali razrešujejo s hrano.

Primarna ideja intuitivnega prehranjevanja je zdravstvena prednost prehranjevanja po telesnih željah, ne družbena superiornost, ki jo prinaša npr. vitka postava ali določen 'ideal' trenutnega časa.

Prednosti in slabosti intuitivnega prehranjevanja

Zagovorniki intuitivnega prehranjevanja trdijo, da ima vsak posameznik naravni mehanizem, ki lahko ob pravilni uporabi poskrbi za ustrezno prehrano in idealno telesno težo. Verjamejo, da je mogoče imeti primerno telesno maso in se hkrati ne odreči hrani, ki jo ljubiš.

Kljub temu da je to popolnoma res, je dejstvo, da so ti naravni mehanizmi pri večini ljudi, ki živijo v zahodnem civilizacijskem krogu, oslabljeni. Ker jih v kratkem času in brez pomoči strokovnjakov pogosto ni lahko ozdraviti, je za prevzem determinant intuitivnega prehranjevanja običajno potrebna timska pomoč psihologa, specializiranega za kognitivno-vedenjsko terapijo, in nutricionista.

Glavna razlika med klasično dieto in intuitivnim prehranjevanjem je v tem, da je dieta v nasprotju s človeško biologijo, medtem ko intuitivno prehranjevanje ljudem pomaga spoznati svoje telo in njegove potrebe. Ta postulat je popolnoma resničen, vendar se vračamo k dejstvu, da je za dosego te stopnje zavesti potrebno dolgotrajno delo.

Tisti, ki so po naravi uravnoteženi in se prehranjujejo intuitivno, so tisti srečneži, ki nikoli niso izgubili osmega čuta, vendar so takšni danes v manjšini.