DR. PRETNAR BI RAD POSTAL PRVI MOŽ NIJZ: "Krepko bom pretresel celoten inštitut"

Slovenija

Mikrobiolog dr. Gorazd Janez Pretnar je potrdil, da se bo prijavil na razpis za direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Pod mojim vodstvom bo NIJZ postal resen raziskovalni inštitut. Ne bo več kupoval in prodajal cepiv. Varoval bo zdravje ljudi, kot bi ga moral že do sedaj, in to na vseh področjih," je zapisal na svojem Facebooku. O svoji prijavi obenem razmišlja predstojnik koprskega NIJZ dr. Milan Krek.

Kot nam je po telefonu pojasnil Pretnar, se je za kandidaturo odločil "iz preprostega razloga". "Nekaj časa sem bil zaposlen v Zavodu za zdravstveno varstvo Koper in moja ideja je bila, da bi se zavodi za zdravstveno varstvo združili s takratnim Inštitutom varnosti in zdravja v enotni inštitut. Dr. Krek me je podprl in do neke mere sva pri tem uspela. Zdaj pa, ko gledam, kaj se je dogajalo ob tej epidemiji, sem se tudi jaz odločil, da kandidiram. To ne pomeni, da sva z dr. Krekom skregana ali kaj podobnega, mislim pa, da je čisto demokratično in prav, da kandidiram. Kdorkoli od naju bi dobil to delovno mesto, mislim, da bi bilo za vse zelo dobro," je dejal.

Pretnar je že dolga leta kritičen do dela NIJZ. "Že leta kritiziram, da NIJZ objavlja razpis za cepiva, jih kupuje, skladišči v ljubljanskem NIJZ in tudi finančno distribuira naprej. Zdi se mi, da je preveč moči v eni roki," nadaljuje. Kot dodaja, bi bil eden izmed njegovih "res ostrih rezov" ravno "resno zbiranje stranskih učinkov po cepivih, ne pa, da gre večina stranskih učinkov mimo."

"Prizadeval bi si, da NIJZ postane resna raziskovalna inštitucija"

Do imenovanja novega direktorja NIJZ ostaja v. d. direktorja Ivan Eržen, ki je to mesto zasedel po tem, ko je Janševa vlada razrešila prejšnjo direktorico Nino Pirnat. "Zdajšnji v. d. direktorja NIJZ je v primeru Kemisa (takrat je bil direktor NIJZ, op. a.) poslal otroke v šolo, medtem ko bi morali reči, naj se ljudje umaknejo. Taki heci se v tako resnih inštitucijah ne morejo dogajati," je komentiral Pretnar.

Kako bi spremenil NIJZ? "Prizadeval bi si, da postane resna raziskovalna inštitucija, da upraviči ime inštitut, če ne, se lahko ime zbriše in spremeni v 'zbiratelji podatkov'. Vsako leto pridejo in rečejo 'ne se sončiti', 'ne piti alkohola', da izpolnijo svojo dolžnost. To ni nič, to je otroški vrtec."

"V NIJZ je popoldne in zvečer tema, drugod po svetu pa gori luč"

"Krepko bom pretresel kompleten NIJZ in ga poslal na pot raziskovalne inštitucije s primerno laboratorijsko opremo in raziskovalci, ki si raziskovanja res želijo in se niso prišli samo usest v pisarno. Za mene pomeni raziskovalni inštitut, da ko pridem zvečer mimo take inštitucije, gorijo noter še vedno luči, kot je v raziskovalnih inštitucijah po svetu, ne pa da v NIJZ, ko prideš popoldne in zvečer, je tam tema …" dodaja.

Po njegovem mnenju bi moral NIJZ ostati združen z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, "saj sta glavna bojna linija, ki bi morala državo braniti pred infekcijskimi boleznimi. To se ni zgodilo, NIJZ bi moral najmanj postati ta prva bojna linija."

Slovenija brez načrta za primer epidemije oziroma pandemije?

Spomnil je, da je že na samem začetku, ko se je o koronavirusu šele govorilo, napisal takratnemu premierju Marjanu Šarcu odprto pismo, v katerem ga je pozval, naj mu pošlje načrt za primer epidemije oziroma pandemije. "Še danes ga nisem dobil, govori se le o imaginarnem načrtu, ki bi naj bil pri civilni zaščiti," dodaja. "Po svinjski in ptičji gripi bi od epidemiologov, ki so se zelo glasno odzvali, pričakoval, da bi imeli načrt, ki bi se dotaknil vseh javnih ustanov in bi se takoj začelo ukrepati. To je za mene epidemiološki načrt."

Pretnar je obenem kritiziral tudi ukrepe ob letošnji epidemiji gripe, ko smo v Sloveniji našteli 160 mrtvih. "NIJZ je stal zraven, štel mrtve in ni storil ničesar. Najmanj, kar bi morali storiti, je prestavitev šolskih počitnic, ta ukrep bi pomenil zajezitev te gripe."

Podrobni podatki o okuženih, nujni za postopno rahljanje ukrepov, naj ne bi bili dostopni niti vladi

Pretnar meni, da trenutni svetovalni organ dela dobro, svetuje vladi in ga vlada posluša. Posebej je pohvalil delo Milana Kreka in Miroslava Petrovca. "A kaj mi tukaj manjka. Mene bi zdaj zanimala dokumentacija, ki jo je zbral NIJZ. Zanimajo me – ne samo starostne skupine – ampak različne diagnoze ter poklici. To so podatki, na podlagi katerih bi vlada lažje rahljala zadeve. Ti podatki bi morali biti, brez osebnih podatkov, javno dostopni, ker so nacionalni inštitut in delajo za javni denar," dodaja.

"Mislim, da je to še ena velika napaka zdajšnjega v. d. direktorja NIJZ in užaljenih nevest. Po mojih neuradnih podatkih tudi vlada namreč nima dostopa do teh drobnih podatkov. V nekaterih poklicih se okužba bolj pojavlja, v drugih manj. Gledano skozi občinske zemljevide to pomeni počasno rahljanje med občinami, ne vse občine hkrati," nadaljuje.

Ukrepe bi sprostil s tresočo roko

Kdaj sprostiti ukrepe? "To je stvar globokega razmisleka in vseh podatkov, ki meni niso dostopni. To bi naredil s tresočo roko. Manjša zamera bi bila, če trdi ukrepi trajajo kakšen teden dlje, pa se potem vrne normalno stanje v Slovenijo," odgovarja Pretnar.

"Sedaj krožijo informacije o naših izhodih v tujino po počitnicah in odprtju turizma in prihoda v Slovenijo. Če pogledamo Kitajsko, ki je z ukrepi uspešno zajezila epidemijo, ima zdaj ponovne težave z okuženimi. Tega si v Sloveniji ne bi želel. Želel bi si, da je epidemija zajezena in da ni okuženih in da imamo mejo zaprto – ne za gospodarstvo, ampak za osebne prehode, da ostanemo zdravi in normalno delamo."

Je virus nevarnejši, kot si predstavljamo?

Virus je nov in raziskovalci ga šele spoznavajo. V zadnjem času nekatere raziskave namigujejo na to, da bi lahko puščal posledice na možganih, jetrih itd. "Verjetno so to podatki, ki jih dobijo pri sanitarnem pregledu umrlih. In počasi, košček po košček, spoznavamo ta virus," komentira.

"Zaskrbelo me je tudi, ko sem prebral, da naj bi virus povzročal tudi krvne strdke. Tu se postavi vprašanje, kako bomo šteli umrle. Je nekdo umrl zaradi infakrta ali je bil infarkt povzročen s strani koronavirusa? Tudi ta statistika bi morala biti enotna in dobra," še doda Pretnar. 

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
kokodek |  15 .04. 2020 ob  07: 37
res je, imamo cel kup agencij, inštitutov, organov, ki so sami sebi namen. ponavadi je njihov največji dosežek tiskanje zloženk.
Kukurux |  14 .04. 2020 ob  23: 37
So odkrili zdravilo,v Angliji iscejo ze prostovoljce.
Posta |  14 .04. 2020 ob  16: 51
14
Vsaj eden pameten v tej državi, ki misli na zdravje. Drugi razmišljajo samo kako bodo zaslužili,v enem mesecu za vse življenje, pa nič naredili, kako bodo metali pink pong žogice in prenašali krivdo eden na drugega, namesto da bi delali državljanom v korist.