V prostorih generalnega konzulata v Trstu se je dopoldne najprej sestal s skupnim predstavništvom slovenske narodne skupnosti, ki so ga sestavljali predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveza (SKGZ) in Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), deželni tajnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Damijan Terpin ter Aleš Waltritsch ie Demokratske stranke (DS) in Igor Kocijančič iz Združene levice (ZL).

V nadaljevanju se je srečal tudi z delegacijo gospodarskega foruma Slovencev v Italiji, ki so jo sestavljali Ivo Corva za SSO, Marino Marsič za SKGZ, Niko Tenze in Andrej Šik za Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ), Robert Frandolič za Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, Adriano Kovačič za Zadružno kraško banko in Erik Masten za Kmečko zvezo (KZ).

Ob koncu srečanj je Žmavc novinarjem dejal, da so bili pogovori pozitivni zlasti glede odnosa Slovenije in Italije do manjšine, pri čemer je izpostavil nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja v Rimu.

V nadaljevanju pa je poudaril, da je treba okrepiti sodelovanje na kulturnem in izobraževalnem področju, pri čemer je kot primer dobre prakse omenil nedavno podpisani dogovor za oblikovanje slovenskega knjižnega središča v Trstu.

Po mnenju Žmavca se ne sme ločevati gospodarstva od kulture, minister pa je tudi prepričan, da je obmejno območje kljub majhnosti zanimivo.

Po ministrovem mnenju trenutna vladna kriza v Sloveniji ne bo spremenila odnosa do Slovencev v Italiji. Tu se je Žmavc ustavil tudi pri vprašanju finančnih prispevkov za Slovencev v Italiji, kjer je dejal, da je bila Slovenija prisiljena zmanjšati sredstva v proračunu za 15 do 18 odstotkov.

Sam je sicer mnenja, da bo treba v prihodnje oblikovati načrt, na podlagi katerega naj bi slovenska narodna skupnost v Italiji črpala sredstva ne samo iz proračuna, ampak tudi iz drugih virov, kot so npr. evropski projekti.

Ministrov svetovalec Dejan Podgoršek je ob tem posredoval tudi nekaj številk: slovenske organizacije v Italiji so lani iz Slovenije prejele 6,8 milijona evrov, letos pa 5,6 milijona, kar znaša 1,2 milijona evrov manj.

V Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedajo, da bo krčenje sredstev povzročilo težave, vendar so krovnima organizacijama obljubili, da bodo spremenili trend, je dejal Podgoršek in dodal, da se v Sloveniji premalo zavedajo pomena manjšine. Vsekakor so se pri krčenju sredstev držali načela, da bi čim manj prizadeli osrednje dejavnike manjšine, položaj pa bodo skušali omiliti s črpanjem iz interventnih sredstev.

Napovedali 5. poslovno konferenco v Kopru

Poleg tega so v uradu za naslednjo sredo in četrtek napovedali 5. poslovno konferenco v Kopru, ki bo namenjena posvetu s slovenskimi podjetniki, ki delujejo zunaj Slovenije - tokrat predvsem iz sosednje Italije - z zamejskimi gospodarskimi organizacijami, predstavniki pristojnih slovenskih ustanov ter podjetniki iz Slovenije, predvsem iz primorske oziroma obalno-kraške regije.

Urad želi s konferenco na lokalni ravni povezati podjetnike iz regije in širše Slovenije s podjetniki slovenskega rodu v zamejstvu in zdomstvu, jim pokazati nove možnosti povezovanja in čezmejnega gospodarskega sodelovanja. Zato na posvetu aktivno sodelujejo zamejske gospodarske organizacije, slovensko združenje iz Nemčije, slovenski poslovni klub iz Zagreba in drugi, pojasnjujejo v uradu.