Zgodovinski viri se lahko berejo tudi kot prava detektivka. V soboto, 30. aprila 1605, ko je že padla noč, je iz Benetk odplula prva od treh galej, ki jih je beneški dož poslal v Levant s pomembnim in dragocenim tovorom. Galeja Loredana je v nedeljo, 1. maja, pristala v Kopru in se privezala ob pomol, kjer je ostala preostanek dneva in vso noč… Medtem se je maša zaključila, soprakomit Antonio Loredan je s spremstvom in sopotniki pospremil očeta podestata do sosednje palače in ko so se poslavljali, so iz smeri pristana zaslišali vzklike: ʺGaljoti odnašajo galejo! Galjoti odnašajo galejo!ʺ Prof. dr. Aleksander Panjek (UP FHŠ) je uspel s pomočjo več kot 400 let starih virov, ki so shranjeni v različnih arhivih, rekonstruirati zgodovinski dogodek, ki se bere kot kriminalni roman. V torek ga bodo predstavili v Pokrajinskem muzeju Koper.
ZGODOVINA KOT KRIMINALNI ROMAN: Krvavi poljub svobode v muzeju
Koper
17. stoletje predstavlja vrh beneške nadvlade v naših krajih in razvoj plemiškega stanu, ki postane dovolj močno, da si prične postavljati razkošnejša domovanja, palače. Močna družbena razslojenost je imela tudi etnično noto, saj je bilo plemstvo večinoma italijansko govoreče prebivalstvo istrskih obalnih mest, medtem ko je večina slovansko govorečih prebivalcev, zlasti kmetov, naseljevala zaledje – Kras in Šavrine.
V tem času so na galejah veslali tako svobodni galjoti, ki so se za to odločili zaradi zaslužka, kot galjoti, ki so jih v okove vklenila njihova kazniva dejanja. Oboji, zbrani z vseh vetrov sveta, pa so preživljali nečloveške razmere za vesli galej, kjer so slabo oblečeni in podhranjeni veslali v vsakem vremenu in ob vsakem času. Zato ne preseneča dejstvo, da so galjoti na galeji Loredana, 2. maja leta 1605, izkoristili napako poveljnika A. Loredana in udarili v trenutku, ko je bila večina posadke na kopnem.
Knjigo z naslovom Krvavi poljub svobode bodo ob pogovoru z avtorjem Alesandrom Panjekom predstavili v torek, 13. decembra, ob 17. uri v palači Belgramoni Tacco Pokrajinskega muzeja Koper.