V javnosti se ustvarja vtis, da je drugi tir nekakšna kaprica Luke Koper in Slovenskih železnic, v resnici pa drugi tir potrebujejo predvsem zaledni trgi, ki so vezani na koprsko pristanišče, je na javni tribuni, ki jo je priredila Civilna fronta Vstala Primorska - Vstani Slovenija, povedal predsednik sekcije pristaniških špediterjev pri Združenju za promet GZS Bojanić.

Slovenija ima po njegovem odlično geostrateško lego in dobro tradicijo na tem področju, a žal logistična dejavnost ni ovrednotena v zadostni meri. Ob tem je Bojanić opozoril, da se bo v primeru neizgradnje drugega tira tovorni promet iz Kopra preusmeril v sosednja pristanišča, med katerimi je še posebej dejaven Trst.

Tudi predstavnik sveta za civilni nadzor projekta drugi tir Jože P. Damijan je opozoril, da je logistika "posel za vse", česar se denimo zavedajo Avstrijci. Ti bodo do leta 2020 v logistični BA koridor, ki vključuje tudi predor Semmering, tako vložili več kot 10 milijard evrov svojega denarja.

Ekonomist je ponovno opozoril na prenapihnjene vrednosti revizije projekta, ki bi ga po njegovem bilo mogoče izpeljati za 800 milijonov evrov brez DDV. Med drugim pa je napovedal, da bodo v svetu januarja predstavili možnosti racionalizacije projekta drugi tir.

Damijan je bil kritičen tudi do možnosti financiranja projekta. Sofinanciranje projekta iz evropskih virov po njegovem zaradi neresnosti vlade ni več mogoče oz. bo na naslednjem razpisu februarja 2017 na voljo bistveno manj sredstev. Tako bi v primeru 100-odstotnega javnega financiranja morali plačevati dodatnih 333 milijonov evrov iz naslova "davka na neumnost". Glede javno-zasebnega partnerstva pa je opozoril, da v Evropi ni nobenega tovrstnega projekta za gradnjo tovornih železniških prog, to pa preprosto zato, ker se ne splača.

Poslanec ZL Matej T. Vatovec pa je opozoril na nekoherentnost ministra Petra Gašperšiča, ki je drugi tir najprej označil za nepotrebnega, potem pa postal njegov zagovornik. Gašperšič po njegovem sicer ni nesposoben, njegova stava pa je, "da se te stvari načrtno izvajajo". Poslanec ni želel špekulirati, kakšen namen je v ozadju, je pa po njegovih besedah dejstvo, da se je v preteklosti pri vseh podobnih projektih videlo, da so "najboljše gojišče za to, da nekdo posredno pri tem zasluži".

Predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar pa je poudaril, da do danes še niso dobili odgovorov na vprašanja, ki so jih poleti predstavili premierju Miru Cerarju. Kot je spomnil, so med drugim zahtevali razširitev koncesijskega območja pristanišča in ureditev novih vhodov v luko. Dnevno namreč v Luko Koper pride 700 do 800 tovornjakov, skladiščne kapacitete pa so na limitu.

Udeležbo na javni tribuni so opravičili predstavniki ministrstva za infrastrukturo, kabineta predsednika vlade, Slovenskih železnic in podjetja 2TDK.