"Vlada je sprejela paket davčnega prestrukturiranja, ki prinaša nižje davčne obremenitve dohodka iz dela in zagotavlja konkurenčnejše poslovno okolje za podjetja," je vlada objavila na družbenem omrežju.

Za razbremenitev dela se spreminja dohodninska lestvice, ki bo bolj ugodna za tiste z dohodki nekje nad 1,6-kratnikom povprečne plače oz. nad 31.140 evrov letno. Najvišje plače bodo kljub drugačnim prvotnim predlogom še naprej obdavčene s 50 odstotki, se pa zvišuje splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci. Prav tako je bilo skozi koalicijsko usklajevanje v zakonodajne spremembe vključeno tudi zvišanje obeh dodatnih olajšav, ki ju lahko uveljavljajo tisti z najnižjimi plačami.

Ker imajo zaradi visoke obdavčitve dela visoko strokovno izobraženih zaposlenih številna podjetja velike težave pri iskanju novih kadrov, predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, kot so božičnice ali 13. plače. Ta izplačila se bodo deloma izvzela iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja.

Predlagane rešitve novele zakona o dohodnini bodo imele za posledico znižanje proračunskih prihodkov v skupnem znesku okoli 106 milijonov evrov. Zato se za nadomeščanje izpada predvideva zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, pri čemer niso predvidene spremembe pri olajšavah, tako da bo lahko efektivna davčna stopnja za podjetja še vedno precej nižja.

Predlagan dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki naj bi sicer prinesel zvišanje proračunskih prihodkov za okoli 60 milijonov evrov. Neto finančni učinek obeh predlaganih sprememb zakonov bo torej znižanje proračunskih prihodkov za okoli 46 milijonov evrov, ki pa naj bi ga pokrili s povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.

Davčne spremembe, ki poleg davčnega prestrukturiranja prinašajo še nekatere druge novosti, so rezultat dolgega procesa usklajevanj z deležniki. Po propadlem poskusu z nekoliko drugačnimi predlogi konec minulega leta je ministrstvo za finance nov krog usklajevanj z gospodarstvom in sindikati začel letos spomladi in zelo hitro naletel na nasprotovanje.

Gospodarska združenja niso zadovoljna

Medtem ko so spremembam kljub določenim pomislekom vendarle pretežno naklonjeni direktorji nekaterih velikih izvoznih družb, pa so do njih glasno kritični v gospodarskih združenjih, kot sta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Po koncu političnega usklajevanja predlogov se je v nezadovoljstvo spremenila tudi prvotna previdna naklonjenost Združenja Manager.

Gospodarska združenja poudarjajo, da spremembe niso ambiciozne in ne bodo povečale konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, da dejansko obremenjujejo in ne razbremenjujejo podjetij in da koristijo v veliki meri javnemu sektorju, ki svoje porabe po njihovih opozorilih ne znižuje. Malo gospodarstvo pa opozarja, da njihovim zaposlenim ukrepi ne prinašajo praktično nobenih pozitivnih učinkov. Bolj naklonjeni so spremembam v sindikatih, a tudi iz njihovih vrst se slišijo kritike, da spremembe pri dohodnini razbremenjujejo predvsem tiste z visokimi dohodki.