Kot je povedal Razzak Jubayer, sta Zavod Runa, ki je prostore najel za eno leto z možnostjo podaljšanja pogodbe, poleg njega ustanovili še Tanja Špiler Missia in Sandra Vodopivec. Razzakova zamisel je, da bi v palači s časom uredil umetniški center oziroma etnološki muzej, ker pa je to velik finančni zalogaj, so se za začetek odločili v njej postaviti prodajno razstavo različnih umetniških izdelkov iz vsega sveta. »Želim ustvariti svilen most med kulturami,« razmišlja o dolgoročnih načrtih in pri tem ne skriva, da bi se rad tako na svoj način oddolžiti mestu, od katerega črpa energijo in navdih za svoja likovna dela. Temu dodaja, da bi v zavodu radi Piranu dali kaj več, saj si popotniki in turisti danes želijo spoznavati kraje z dušo.

V galeriji tako ustanovitelji zavoda že razstavljajo svoje slike oziroma unikatni nakit in te dni so odprli razstavo fotografij ter knjig Anje Čop. Tam tudi že razstavljajo ali pa v kratkem še bodo Christian Lehber (knjige in fotografije), Alan Kosmač (fotografije), Bojan Klančar (grafike), Vesna Vidrih (keramika in porcelan), John Hotfull (keramika) in Marjan Jabolko (ladijski modeli). Poleg njihovih umetniških del je razstavni prostor poln muzejskih figur, starin in eksotičnih ter drugih predmetov iz Azije in Egipta. Z njimi galerija kaže, da ne bo usmerjena le na lokalno kulturo, ampak mnogo širše.

V Leri nudijo tudi turistične informacije in to ne samo za območje Pirana ter Obale. Posebnost pa vsekakor predstavljajo otroške ustvarjalne delavnice. Nanje vabijo otroke obiskovalcev mesta, ki jim tako na svoj način ponudijo tudi aktivno varstvo otrok.

Kot navaja Polona Weiss iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, plača Trevisini s svojo arhitekturno podobo in mogočnostjo na izstopajoči lokaciji priča o bogatem življenju prebivalcev Pirana. Glavnino sredstev za gradnjo palače je prispeval visoki mestni solni uradnik Giuseppe Barbojo, ki je bil lastnik številnih solnih polj, predsednik Solnega sveta Dvajsetih in nekaj časa tudi piranski župan. Palača je ime dobila po njenih zadnjih večinskih lastnikih, članih družine Trevisini. Notranjost stavbe je bila prvotno okrašena v modnem slogu neoklasicističnih poslikav. Zunanjost stavbe je ostala od začetkov nespremenjena, notranjost pa je bila v drugi polovici 19. stoletja preoblikovana v večstanovanjsko hišo različnih lastnikov, ki so vsako etažo posebej predelali in poslikali. S konstrukcijsko prenovo stavbe leta 2002 je palača ponovno pridobila izvirno dekoracijo glavnih prostorov.

Mišič palačo želel menjati s parcelo v Portorožu

Spomnimo še, da je leta 2011 takratni piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič z lastnikom palače skoraj uspel skleniti dogovor, po katerem bi Občina Piran, ki si tudi sicer želi palačo za potrebe kulturnih dejavnosti, le to zamenjala za 5.000 kvadratnih metrov veliko zazidljivo občinsko zemljišče v Portorožu. Do končnega dogovora takrat žal ni prišlo.