Ob tem je spomnil, da sam že več mesecev zagovarja potrebo po celovitem evropskem načrtu za rešitev begunske krize, ki temelji na dveh stebrih - na eni strani je vnovičen zagona schengna, na drugi nudenje učinkovite humanitarne pomoči beguncem.

In po torkovem srečanjem s premierjem Mirom Cerarjem je Tusk prepričan, da je Slovenija najboljši zgled, da celoviti evropski načrt za rešitev begunske krize lahko resnično deluje in da je vrnitev k schengnu predpogoj za to evropsko rešitev. Njegov današnji obisk v Dobovi pa je le še potrdil, da je pristop Slovenije konstruktiven in pravi.

Potrebni so tudi trdi ukrepi

Na novinarsko vprašanje, ali si bo ogledal tudi žično ograjo, ki stoji le nekaj metrov od sprejemnega centra, pa je Tusk dejal, da ni prepričan, da je to načrtovano, da pa se povsem zaveda ograj in drugih tehničnih ovir ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod v tem delu Evrope.

"Bojim se, da so včasih potrebni tudi trdi ukrepi, če želimo resnično uveljavljati shengenska pravila. Žal mi je, to je realnost," je poudaril. Razmer v Grčiji, kjer je zaradi zapor na balkanski poti obtičalo že več tisoč beguncev, ni želel komentirati, češ da bo o tem govoril, ko bo v Atenah, kamor bo sicer pripotoval že drevi.

Schengen ostaja slovenska prioriteta

Györkös Žnidarjeva je medtem izrazila zadovoljstvo, da je bila Slovenija znova prepoznana kot kredibilna članica tako EU kot schengenskega prostora oz. da jo je predsednik Evropskega sveta prepoznal kot vzorčen primer celovite rešitve pri obvladovanju migracijskega toka.

Kot je dodala ministrica, se je tako danes potrdila pravilna smer ravnanja in ukrepanja Slovenije, torej da na eni strani vlaga intenzivne napore v evropsko rešitev, na drugi pa je aktivna in uspešna pri iskanju regionalnih rešitev, ki so komplementarne z evropskimi. Sama je Tusku povedala, da schengen ostaja slovenska prioriteta. Ker je Slovenija varuh schengenskega pravnega reda, je zelo pomembno, da je na zahodnobalkanski poti tako število migrantov oz. takšen obseg migracijskega toka, ki še vedno omogoča kontrolo vsakega migranta po schengenskih pravilih, je dodala.

Slovenija ni predlagala, da bi bil v Grčiji žep

Ko gre za slovensko pobudo o krepitvi nadzora na makedonsko-grški meji, pa je notranja ministrica na novinarsko vprašanje poudarila, da Slovenija ni predlagala, da bi bil v Grčiji žep.

"Vse naše rešitve so komplementarne evropski rešitvi in tudi rešitvam v Grčiji. Vemo, da je Grčija v težkem položaju, ne želimo njene osamitve, vsekakor pa moramo iskati rešitve, ki so v skladu s konceptom EU, torej da se najprej učinkovito varujejo zunanje meje, da se čim bližje vstopu v EU, v vstopnih državah, vzpostavijo žariščne točke."

Ob teh predpostavkah lahko nato po mnenju ministrice delujejo tudi solidarnostni mehanizmi, tudi premestitev beguncev, pri kateri bo Slovenija sodelovala. Če bo celovita evropska rešitev delovala, bodo po mnenju ministrice pri premestitvi aktivno sodelovale tudi druge države.