Splošne razprave se udeležuje tudi premier Miro Cerar, ki se mu je v nedeljo v New Yorku pridružil zunanji minister Karl Erjavec. Cerar se je udeležil konference o mirovnih operacijah, na kateri je bila v ospredju Kitajska, katere predsednik Xi Jinping je bil najbolj konkreten. Od pomembnih voditeljev na dogodku ni bilo le ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Kitajska bo Afriki za posebno enoto plačala 100 milijonov dolarjev

Kitajec je napovedal 1,1 milijarde dolarjev v desetih letih in ustanovitev stalne enote 8000 vojakov, ki bo namenjena in vedno pripravljena za sodelovanje v mirovnih operacijah po svetu. Kitajska ima trenutno v 29 mirovnih operacijah 30.000 vojakov ali policistov. V petih letih bo Afriški uniji plačala 100 milijonov dolarjev za ustanovitev podobne stalne enote, namenjene mirovnih operacijam.

Skupaj 40.000 vojakov za mirovne operacije iz 50 držav

ZDA so sporočile, da je na konferenci 50 držav obljubilo skupaj več kot 40.000 vojakov in policistov za mirovne operacije. Te se soočajo s številnimi težavami, kot je počasno nameščanje, pa spolne zlorabe, ki jih je predsednik Barack Obama označil za žalitev človeškega dostojanstva, in večno pomanjkanje denarja in enot.

ZDA skoparijo z vojaki, saj jih imajo v mirovnih operacijah trenutno le okrog 100, vendar pa plačujejo četrtino proračuna za mirovne operacije. Še več plačujejo evropske države, ki so pred desetletji prevladovale s svojimi vojaki, danes pa jih prispevajo le še okrog sedem odstotkov, kar je še vedno veliko več kot ZDA, ki svojih vojakov nočejo prepustiti tujemu poveljstvu.

Italijani bodo dali bataljon in helikopter

Obama je obljubil dva milijona dolarjev za urjenje afriških mirovnih sil in še dva milijona dolarjev za urjenje istih sil za soočanje s teroristi. Britanci so napovedali 300 vojakov za Južni Sudan, Italija bataljon in helikopter, Pakistan komunikacijske enote in vsega skupaj se je nabralo obljub za 40 helikopterjev, 15 inženirskih čet in deset poljskih bolnišnic.

Castro napadel svetovno ureditev

V Generalni skupščini je v popoldanskem urniku odmeval prvi govor kubanskega predsednika Raula Castra, ki je trajal le okrog 15 minut. Castro je napadel svetovno ureditev, v kateri je 795 milijonov ljudi lačnih, 781 milijonov odraslih nepismenih, 17.000 otrok pa vsak dan umre za ozdravljivimi boleznimi. Svetovni vojaški proračun pa presega 1700 milijard dolarjev na leto.

Castro je ošvrknil bogate države, ki uničujejo naravne in človeške vire z neracionalnim potrošništvom, kritiziral je vojne in agresivnost nekaterih držav ter vpletanje v notranje zadeve drugih. Omenil je obnovo diplomatskih odnosov z ZDA, vendar hkrati zahteval odpravo gospodarskega embarga in vrnitev zaliva Guantanamo.