STROKA OPOZARJA: Med otroki in mladostniki naraščata tesnobnost in depresija

V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor so zaskrbljeni zaradi naraščanja čustvenih stisk, ki jih opažajo med otroki in mladostniki po prvem valu epidemije novega koronavirusa. Opozarjajo, da stiske ob negotovih razmerah še naraščajo in da bi morali duševnemu zdravju otrok in mladostnikov nameniti več pozornosti.

Medtem ko so že znani podatki o upadu gibalnih sposobnosti otrok v času epidemije, pa o vplivu epidemije na duševno zdravje otrok in mladostnikov še ne vemo veliko, saj je raziskav razmeroma malo, je na novinarski konferenci ob dnevu Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor opozorila direktorica tega centra Alenka Seršen Fras.

Dosedanje študije v času epidemije kažejo, da lahko zaradi podaljšanega obdobja negotovosti in distresa pričakujemo povečanje anksioznih motenj ter depresivne in posttravmatske simptomatike. Podatki za čas pred epidemijo kažejo, da so duševne motnje ugotavljali pri desetini otrok in pri od 15 do 20 odstotkih mladostnikov. "To so kar velike številke. In če bodo še naraščale, je to alarm za vsako državo, da je potrebno narediti več," je ocenila Seršen Frasova, ki opozarja, da s koncem epidemije težave tudi ne bodo kar izginile.

Doslej znane tuje študije med drugim kažejo, da depresija in tesnoba naraščata zlasti med dekleti, pri otrocih je več vedenjskih težav, socialna izolacija pa bolj kot druge skupine prizadene mladostnike.

Po besedah Seršen Frasove v drugem valu epidemije opažajo, da so prišle na dan težave, ki so bile prej prikrite. Pedopsihiatri po njenih besedah opažajo porast anksioznih motenj, motenj hranjenja in stresnih motenj, več težav zaznavajo tudi v svetovalnem centru. Srečujejo se z več primeri težav, povezanimi s tesnobo, tudi s paničnimi napadi, z odklanjanjem šole, opažajo veliko stisk, povezanih s šolo in učnimi težavami, kot so šibka motivacija in koncentracija ter težave z organizacijo in načrtovanjem.

Starejši otroci in mladostniki izražajo nelagodje in dvom o lastnih sposobnostih pri šolanju na daljavo, skrbi jih kvaliteta pridobljenega znanja in matura. "Zavedajo se, da morajo imeti dobro strukturo dneva, redno opravljati obveznosti, poskrbeti za gibanje in spanje, a jih nujna in hkrati neželena uporaba zaslonske tehnologije hitro odvrne od začrtanih ciljev," opozarja Seršen Frasova.

Prepričana je, in tako kažejo tudi dosedanje raziskave, da se bodo potrebe po storitvah na področju pomoči otrokom in mladostnikom v prihodnje zaradi nastalih razmer še povečevale. Zato se v svetovalnem centru pridružujejo pozivu pedopsihiatrov, da ostanejo službe, ki skrbijo za to populacijo, odprte in dostopne tudi v času poostrenih ukrepov in razglašene epidemije.

V prvem valu namreč tudi zaradi zaprtih šol otroci in mladostniki niso dobili pomoči, ki so jo potrebovali. Izkazalo se je tudi, da so otroci v prvem valu epidemije prek spleta iskali odgovore v zvezi s temami, ki prej niso bile toliko v ospredju. Med drugim so na spletišču tosemjaz.net po besedah Seršen Frasove zaznali za skoraj tretjino več vprašanj na temo odnosov v družini, nasilja v družini, samopoškodovanja, samomorilnih misli, paničnih napadov, tesnobe, anksioznosti, pa tudi v zvezi s socialnim distanciranjem in gibanjem.

Že letos doslej je mariborski svetovalni center veliko dela, pomoči, nasvetov in pogovorov opravil na daljavo prek spleta in telefona, s čimer bodo tudi nadaljevali. Seršen Frasova je za po novem letu napovedala začetek izvajanja dvoletnega programa Cool kids, ki ga financira ministrstvo za zdravje, namenjen pa je premagovanju anksioznosti pri otrocih in mladostnikih. Tej temi je namenjena tudi ena od treh novih publikacij, ki jih je izdal center.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija