ŠKOCJANSKI ZATOK V NOVI PODOBI: Za obiskovalce bo ponovno odprt v sredo

Koper

Naravni rezervat Škocjanski zatok je svojo polnoletnost dočakal v novi, skoraj dokončni podobi, je ob današnji predstavitvi novih objektov v rezervatu poudarila vodja rezervata Nataša Šalaja. Katarina Groznik Zeiler z ministrstva za okolje pa je izpostavila prispevek ureditve rezervata k zelenemu turizmu v Sloveniji.

Prav na današnji dan leta 1998 je državni zbor Škocjanski zatok razglasil za naravni rezervat, zatok pa je svojo polnoletnost dočakal v skoraj dokončni podobi, saj bodo prihodnjo sredo za obiskovalce spet odprli rezervat in novozgrajene objekte, je na današnji novinarski konferenci povzela Šalajeva.

Gre za prelomnico tako za okoljsko ministrstvo v vlogi investitorja kot za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v vlogi upravljavca, saj pomeni novo mesto za doživljanje in spoznavanje narave.

Pred začetkom prenove rezervata oktobra 2014 je šel zatok skozi več faz, v katerih se je iz grdega račka postopoma spremenil v laboda, pa je spomnil Borut Mozetič iz DOPPS. Tako so med letoma 1999 in 2004 bili na vrsti nujni sanacijski ukrepi, med letoma 2005 in 2007 je sledila obnova rezervata, ki je vključevala tudi poglabljanje lagune in postavitev infrastrukture za upravljanje z vodostajem.

Rezervat eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice

Minulo delo je prispevalo k temu, da je rezervat danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. Poleg 247 različnih vrst ptic so tu opazili tudi veliko pestrost drugih živalskih vrst, od metuljev in hroščev do kačjih pastirjev. Rezultati upravljanja se kažejo tudi v porastu števila gnezdečih parov ptic.

Kot je poudarila Groznik Zeilerjeva, "gre za izredno pozitiven primer, kako na področju ohranjanja narave lahko res konkretno prispevamo k zelenemu turizmu v Sloveniji". Glavni razlog turistov za obisk naše države je glede na ankete namreč prav ohranjena narava.

Uredili so 12 objektov

V okviru 3,3 milijona evrov vredne naložbe so na 122 hektarjih naravnega rezervata uredili 12 objektov, od centra za obiskovalce do novih opazovalnic, hkrati pa so obnovili nekatera stara opazovališča.

Pri gradnji so uporabili naravne materiale iz obnovljivih virov, med njimi pa prevladuje les. Za osrednji center za obiskovalce so ga tako uporabili 450 kubičnih metrov, je pojasnil arhitekt Janez Brežnik iz arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar. Pri gradnji so upoštevali načela trajnostne gradnje, objekti pa se po svoji zasnovi vklopijo v naravno okolje.

Deli novico: