V Škocjanskem zatoku so v sklopu monitoringa, ki poteka vse od leta 2001, evidentirali več kot 245 različnih vrst ptic, skoraj 300 vrst metuljev, prek 300 vrst hroščev in 40 vrst kačjih pastirjev. To je na nedavnem predavanju v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Osrednje knjižnice Srečka Vilharja pojasnil Borut Mozetič.

Po renaturaciji območja leta 2008 so na območju zatoka začele gnezditi vrste, ki jih prej ni bilo. Med ptičjimi vrstami prevladujejo čigre in polojniki. Število gnezd priča o veliki gnezditveni uspešnosti, je dejal Mozetič. Ob tem je izrazil upanje, da bodo "z upravljanjem rezervata v naslednjih letih te številke tudi zadržali".

Pticam sledijo tudi s pomočjo obročkanja. Na ta način so v zadnjih štirih letih več kot 200 čiger opremili z obročki, posamezne primerke pa so opazili celo v francoski pokrajini Camargue in v bližini španskega Cadiza.

Ne le ptice, bogato je tudi z drugimi živalskimi vrstami

V naravnem rezervatu so poleg ptic opazili skoraj 300 vrst metuljev, od tega 44 dnevnih, med njimi pa je bilo tudi 19 ogroženih vrst, je navedel Slavko Polak. "Izkazalo se je, da je Škocjanski zatok dragocen biser narave na slovenski obali," saj določene vrste, ki so sicer vezane na močvirja, najdemo v večjem številu samo tu.

Izmed 73 vrst kačjih pastirjev, ki se nahajajo v Sloveniji, so jih kar 40 zaznali v Škocjanskem zatoku, od tega sta dve vrsti zelo redki, je pojasnil Matjaž Bedjanič.

Ker je življenje kačjih pastirjev vezano na sladko vodo, pa zaraščanje osenčenje in monotonizacija območja predstavljajo negativen vpliv zanje. Zato razmišljajo o tem, da bi na obrobnem delu rezervata, izven območja, ki je najpomembnejše za ptice in ki nima izpostavljene naravovarstvene vrednosti, vzpostavili "mozaik manjših vodnih življenjskih okolij, kjer pa bi lahko gospodarili na način, ki bi bil bolj prijazen kačjim pastirjem", je dodal Bedjanič.