Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje, nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov.

Znanje zlaganja kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri. Je posledica in rezultat boja za preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu vse od prazgodovine naprej, kjer je postala ključni element značilne kraške in istrske kulturne krajine.

Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je v nominaciji za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva povezala osem evropskih držav - Hrvaško, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Slovenijo, Španijo in Švico, ki so v nominaciji predstavile razširjene tehnike, ki spoštujejo lokalne tradicije, in izpostavile skupne kulturne pomene in funkcije tega elementa nesnovne kulturne dediščine v vseh sodelujočih državah.

Vpis klekljanja na seznam pa pomeni priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in povezuje vse generacije od otrok do starih staršev. Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se ves čas izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselij in pokrajin.