Na vprašanje, zakaj samo pri drugem tiru velja zlato fiskalno pravilo, ponudita minister za infrastrukturo in premier tavtološki odgovor: "Za vse druge odseke imamo evropski in proračunski denar." Odgovor torej pritrjuje vprašanju. Za drugi tir je bilo že v prejšnji finančni perspektivi iz EU namenjenih 230 milijonov evrov, pa so se posamezniki pošteno potrudili, da so denar drugega tira preusmerili.

Se je zgodil preobrat na premierovem delovnem sestanku na Brdu pri Kranju ali ne? Koalicijska partnerja, a tudi delavci s 24.000 podpisi podpore, so mu dali jasno vedeti, da ne podpirajo mešetarjenj v inženirsko-lobističnem klanu in da lahko pozabi na podporo pri začrtani privatizaciji pristanišča. Doslej tudi še nismo izvedeli imena zasebnika, ki bi gradil.

Gradnja drugega tira je še zmeraj zgolj politično vprašanje: kako naj razporedimo breme, čigavo naj bo pristanišče in kako vsi drugi v svetu gradijo javno infrastrukturo? V svetu je železnica stvar javne blagajne. In če bi se država kdaj morala zadolžiti, je to predvsem za infrastrukturo, ki generira razvoj. Ampak Slovenija se ne zadolžuje. Samo za drugi tir ne, še piše komentator.