Kot je v današnji izjavi za javnost uvodoma izpostavil Žnidar, v SDS referendum podpirajo, pa ne zato, ker bi želeli zavlačevati s projektom oz. nagajati vladi. Moti jih predvsem, da vlada in infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ne želita prisluhniti konstruktivnim predlogom opozicije, kar pa ga še bolj čudi, ne želita prisluhniti niti predlogom stroke.

Žnidar je dejal, da je bil pri pripravi vladnega projekta vprašljiv že sam vrstni red postopkov. Najprej je namreč vlada ustanovila družbo 2TDK, sledil je 200-milijonski vložek v družbo, nato pa je "menjalni korak" in priprava zakona, katerega namen je bil po oceni Žnidarja pripraviti pravno podlago, da ta koncesionar ne bo imel "nobenih obveznosti in nobenega rizika". Meni, da zakon predstavlja predvsem pravno podlago, da se lahko "korupcija legalno spelje".

V oči bode postavka plačila za dosegljivost

V zakonu po besedah Žnidarja v oči bode postavka plačila za dosegljivost. Gre za obvezo, ki jo po letu 2025 oz. po izgradnji projekta prevzema država z vsakoletnim financiranjem v višini od 30 do 40 milijonov. Ta postavka bi morala biti po besedah Žnidarja definirana drugače, pri čemer je izpostavil, da bi v primeru plačila 30 milijonov evrov v 45 letih skupaj plačali 1,35 milijarde evrov, če pa bi 45 let plačevali 40 milijonov evrov, gre za 1,8 milijarde evrov. Za Slovenijo je teh 450 milijonov evrov razlike ogromno denarja, je izpostavil.

Podpise za referendum bodo v SDS po besedah Žnidarja pomagali zbirati, na vprašanje ali tudi finančno in kadrovsko, pa je poslanec SDS izrazil prepričanje, da v zbiranje ne bo treba vložiti preveč truda, kajti finančna dejstva bodo volivce prepričala sama. Je pa izrazil obžalovanje, da morajo o tako velikem infrastrukturnem projektu ljudje odločati na referendumu.

Referendum podpirajo tudi v drugih opozicijskih strankah

V ZL ga vidijo kot dobrodošel pritisk na vlado, da popravi pomanjkljivosti v zakonu. V ZL se bodo sicer po besedah Luke Mesca zavzemali predvsem za tisto, kar so obljubili že ob zaključku sprejemanja zakona o drugem tiru, in sicer, da se iz zakona izključi tuj kapital, vključno z madžarskim. Kot je povedal vodja poslanske skupine ZL Mesec, je treba vzpostaviti civilni nadzor nad gradnjo drugega tira, da se ne ponovi zgodba s projektom Teš 6.

Ocenjujejo sicer, da za odpravo pomanjkljivosti zakona obstaja hitrejša pot, zato bodo v ZL v parlamentarno proceduro še sami vložili zakon o drugem tiru. Kdaj točno, Mesec še ni povedal, je pa dejal, da bo to kmalu.

Predsednica Zavezništva Alenka Bratušek medtem meni, da referendum ne bo rešil težave in da Slovenija drugi tir potrebuje. A ob tem opozarja, da je vlada tri leta spala in zdaj želi z odgovornostjo pritiskati na civilno iniciativo. "Referendum je popolnoma zakonita, legitimna in z ustavo predvidena pot. Nihče nima pravice tega ovirati," je poudarila.

Če bi vlada ukrepala prej, bi bili lahko po njenem prepričanju vsi postopki in referendumi izvedeni pravočasno. Odgovornost za vse to, kar se dogaja, je v aroganci vlade, ki je s tako pomembnim zakonom šla po nujnem postopku in ni poslušala argumentov drugih. Kako in če sploh bodo sodelovali v referendumski kampanji, če do nje pride, se v Zavezništvu še niso odločili.

Tudi v NSi po besedah Zvonka Laha referendum podpirajo, ne bodo pa med organizatorji. V NSi si po njegovih besedah prizadevajo, da se ustavi po njihovi oceni predrag projekt.

"Mi smo za to, da se stvar ustavi, ponovno premisli in da se gradita dva tira naenkrat za pol nižjo ceno," je dejal Lah. Pri tem je pojasnil, da obstajajo vsaj še tri verzije projekta drugi tir, zato bi bilo po njegovih besedah dobro vse predstaviti, jih ovrednotiti in se odločiti, katera je najugodnejša.