Dimniki bi morali biti tako zgrajeni, da bi tudi ob temperaturni inverziji ali ob vetru, ki se spušča s hriba, uspešno vlekli.
Recimo naša hiša je malo pod hribom na severni strani, ravno tako tudi dimnik. Imamo odprt kamin in ga ponavadi zakurimo, ko je zunaj fanj mraz. Ko je zunaj burja, dimnik vleče kot zmešan, ko pa je jugo ali nizek tlak, se v cevi naredi dobesedno čep in ga občasni sunki juga potisnejo dol in ven iz kamina. Zato se ob takem vremenu sploh ne odločamo o kurjenju.
Prav podobno sem doživljal tudi pri štedilnikih na drva . Ampak v hiši od none, katera sloni na južnem pobočju, je bilo obratno tako, da je tam jugo vleku, burja pa porivala dim navzdol. Večkrat se mi je zgodilo, ko sem odpru vrata od štedilnika, da sem naložu drvo, mi je dim pihnu direktno v obraz.
Drgače pa je trba hišo pogosto zračit.