Zadeva Škrlec je zadnji primer, ko poročilo KPK po pritožbi tistih, ki jih je KPK nadziral, ni prestalo sodnega preizkusa.

Upravno sodišče je namreč odpravilo ugotovitve protikorupcijske komisije pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. To je le zadnji primer, ko poročilo KPK po pritožbi tistih, ki jih je KPK nadziral, ni prestalo sodnega preizkusa.

Kot je za STA dejal Doria, je nesprejemljivo, da se take napake "konstanto dogajajo". Petrovec pa je pri vprašanju, ali take odločitve sodišč mečejo slabo luč na KPK, odgovoril, da je veliko odvisno tudi od tega, koga komisija preiskuje. "Če bo komisija preiskovala Jankovića ali Janšo, je to povsem nekaj drugega, kot če preiskuje tajkuna. Če preiskuje tajkuna, ne sme prav nič pasti v vodo, če pa preiskuje politika, je komisija sama po sebi za precejšen del ljudi neverodostojna," je dejal za STA.

Doria je zelo kritičen do KPK, ki da v tem trenutku ne opravlja svojega dela.

Odprava z vidika javnosti meče slabo luč

A kljub temu tudi on ocenjuje, da odprava ugotovitev z vidika javnosti meče slabo luč na KPK. Ampak javnost ima slabo mnenje o marsičem, je dodal. Zaupanje javnosti je sicer pomembno, vendar Petrovec meni, da se tega ne bo doseglo čez noč z nekaj dobrimi odločitvami. Potrebnih je čim več odločitev, ki jih javnost lahko sprejme, brez političnih predznakov, organi pa morajo delovati konsistentno, je prepričan.

Nedorečena in na hitro napisana zakonodaja

Oba sicer vzrok za odpravo poročil vidita tudi v nedorečeni in na hitro napisani zakonodaji, ki jo je treba pa njunem mnenju spremeniti. Vendar pa je Doria zelo kritičen do KPK, ki da v tem trenutku ne opravlja svojega dela. "Če pogledamo, kako se stvari odvijajo v zadnjem letu in pol, vidimo, da praktično ni bilo narejenega nič novega, ne v smislu sistemskih strukturnih analiz niti ni komisija sprejela nobenih konkretnih odločitev, prevencija izjemno šepa, v prvi vrsti je treba začeti z normalnim delovanjem komisije," je naštel.