Projekta vzpostavitve hranilnice so se na Ragorju na pobudo inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj - Ekosemena inštitut lotili v lanskem letu. Od poletja potekajo priprave na prijavo projekta na razpis za evropska sredstva prek programa Leader, ki so ga pričakovali v decembru, zaradi zamude razpisa pa so bili primorani nekatere korake v zvezi s projektom storiti pred prijavo, da ujamejo letošnji sezono.

Kot pravi direktor Ragorja Stevo Ščavničar, so zato že naročili ekološka semena, prav tako že iščejo kooperante, Občina Radovljica pa pripravlja prostor v Čebelarskem centru v Lescah, kjer bo sedež hranilnice. Poleg tega poteka preimenovanje projekta oziroma hranilnice. Najbolj izvirno in primerno ime iščejo prek razpisa, ki se izteče danes.

"Osnovni namen projekta je doseči večjo prehransko varnost, kar je mogoče z izboljšanjem hranilne vrednosti živil, s podporo malim kmetom in udejanjanjem njihovega potenciala, z ohranjanjem genetske raznovrstnosti semen, s pridelavo kakovostnega semena ter s strokovno podporo pridelovalcem in z njihovim povezovanjem za zagotavljanje stabilnosti pridelave in prodaje," pojasnjuje Ščavničar.

Že v preteklosti so izvajali projekt na temo lokalne prehranske samooskrbe in tedaj so ugotovili, da ni na voljo dovolj dobrega semena. Prav seme, ki daje po kakovosti in količini zadovoljive pridelke, pa je osnova za povečanje prehranske varnosti in samooskrbe. Ob tem velja, da se pri ekološkem načinu kmetovanja s polj umikajo monokulture in na njihovo mesto prihaja pestra diverziteta poljščin, vrtnin in zelišč.

Med ekološkimi kmetovalci je sicer vse več takih, ki želijo pridelovati lastno seme, vendar se pogosto soočajo s problemom neustreznega znanja. "Ekonomski pritisk jih na drugi strani sili, da se držijo samo določenih vrst semena in pridelkov. Zato se je izgubilo veliko lokalnih vrst, ki so bile del naše dediščine in so bile prilagojene na naše razmere," opozarja Ščavničar.

Na Zgornjem Gorenjskem so se zato odločili za vzpostavitev kooperative s kmeti s ciljem trženja semen in vzpostavitve sodobne ekološko certificirane semenarske hiše. Kupci semen bodo vrtičkarji in kmetje, hkrati pa bo potekalo osveščanje pridelovalcev o pridelavi lastne hrane in semen.

"Naš cilj je, da ta hranilnica semen po nekaj letih postane samovzdržna, da bo sposobna preživeti brez participacije občin. Trga je dovolj, težje pa bo dobiti kooperante, ki bodo pripravljeni tudi nekaj vložiti v svoje znanje," je ocenil Ščavničar in dodal, da bodo kooperante najprej angažirali na območju Zgornje Gorenjske, potem pa po potrebi tudi širše.