Koprski del Hidrie, kjer je zaposlenih 400 ljudi, je letos ustvaril 40 milijonov evrov prihodkov. Na lokaciji delujejo trije sklopi, in sicer Alutec s proizvodnjo aluminijastih delov, Mototec s proizvodnjo okvirjev za premijske znamke motociklov ter tehnološki park. Skupno so v sedmih letih v lokacijo investirali 38 milijonov evrov.

V Mototecu so po besedah njegovega direktorja Andreja Velca ponosni na tradicijo Tomosa, iz katere tudi izhajajo. Poleg že utrjenega sodelovanja z znamkami, kot sta BMW in Ducati, je sveža novica, da so nedavno sklenili tudi prvi projekt s še enim pomembnim proizvajalcem, avstrijsko družbo KTM.

Zaposlitvene priložnosti

Novi posel po besedah direktorja Iztoka Seljaka pomeni tudi potrebe po novi delovni sili. Tako naj bi v prihodnjih letih zaposlili 50 novih delavcev. Delo bodo dobili večinoma strojni in kemijski inženirji ter kadri za varjenje, mehansko obdelavo, lakiranje in zagotavljanje kakovosti, dodaja časnik.

Hidria sodeluje tudi z družbami Audi, Bosch, Jaguar, Mercedes, Porsche in VW. Z vsemi omenjenimi je v zadnjih dveh letih podpisala nove pogodbe, njihova skupna vrednost pa znaša 40 milijonov evrov.

V okviru pogodbe s KTM bodo v Kopru izdelovali okvirje za motocikle, dobava naj bi se začela prihodnje leto. V naslednjih dveh letih pa naj bi se prodaja v tem segmentu povečala za 50 odstotkov na 10 milijonov evrov.

Omeniti velja še 2-milijonsko investicijo v novo avtomatizirano tehnološko linijo, na kateri bodo izdelovali okvirje za motocikle za BMW.

Izboljšali poslovanje

Na ravni celotne skupine bo Hidria letos realizirala za 216 milijonov evrov prihodkov od prodaje, Seljak pričakuje 26 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) ter 10 milijonov evrov dobička, kar je bolje kot lani. Leta 2015 je skupina namreč ustvarila dobrih 212 milijonov evrov prihodkov od prodaje in nekaj čez 2 milijona evrov čistega dobička.

Med 10 in 15 milijoni evrov letno bodo še naprej namenjali za razvoj, saj si želijo v naslednjem štiriletnem obdobju preseči 300 milijonov evrov letnih prihodkov.

Rast v prihodnjem obdobju se bo sicer osredotočala na razvoj elektro in hibridne tehnologije. Tako naj bi na koprski lokaciji v sodelovanju s partnerji v slovenskem avtomobilskem grozdu nastal park zelenih mobilnosti kot stičišče za skupni razvoj zelenih tehnologij. Hkrati potekajo pogovori o tem, da bi skupaj s tujimi partnerji vzpostavili elektrifikacijo avtocestne povezave Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje, t. i. zeleno Balkaniko.