Bigoreksija je obsedenost s potrebo po mišičastem telesu in spada med motnje hranjenja. Oseba se tako zelo obremeni, da začne to vplivati na njeno osebnost. Gre za obsedenost, ki postane tako huda, da preraste v duševno motnjo. Slabšo kot ima posameznik samopodobo, večja je možnost za razvoj bigoreksije. Mladostnik se ukvarja samo še z izgradnjo mišic, postaja vse bolj odtujen, za prijatelje in druge dejavnosti nima več časa, zapira se vase.

Medijsko vsiljeni ideali

Problem nastane, ker bi 16, 18 in 19-letniki bili radi podobni kolegom pri 28-ih letih. Za izgradnjo lepega telesa so potrebna leta dela, pa tudi nekateri imajo boljšo genetiko glede tega. Še večji problem so medijsko vsiljeni lepotni ideali, ki pri najstnikih toliko bolj vzbujajo frustracije in ustvarjajo notranje nezadovoljstvo. Dejstvo je, da le dva odstotka populacije dosegata ideal telesa, kot ga prikazujejo mediji.

Najstniki v ekstremih

Najstniki, pa tudi njihovi starejši kolegi danes živijo v ekstremih. Ali so pretirano zabuljeni v knjige, ali so pretirano pred televizijo, ali so preveč za računalnikom, ali so obsedeni s telesom. Želja po mišičastem telesu je značilna predvsem za fante, ki se zadnje čase zgoraj brez razkazujejo na socialnih omrežjih. A fantje, ki zbolijo za bigoreksijo, se običajno ne razkazujejo.

Najstnik je težnji za mišičasto telo pripravljen podrediti vse. Žal niti najstniki niti njihovi starši o tem, kaj so proteini in kaj steroidi, niso dovolj izobraženi. Vendar jemanje steroidov pozvroča motnje v fizičnem in mentalnem razvoju, steroidi pa puščajo posledice na notranjih organih in koži.

Motnjo prej opazijo učitelji

Vloga staršev je pri ustvarjanju otrokove samopodobe zelo pomembna, a velikokrat negativna. Starši od otrok zahtevajo odlične rezultate in neprestana dokazovanja, tako v šoli kot v športu. Vpeti so v vzorce, za katere so prepričani, da so pravi, ker so bili samo tako vzgajani. Zato običajno motnjo hranjenja prej opazijo učitelji.

Vrnitev k tradicionalnim vrednotam

Statistike, koliko mladih v Sloveniji ima motnje hranjenja, ni. Je pa evropska raziskava pokazala, da imajo slovenske najstnice slabšo samopodobo v primerjavi z najsticami v drugih državah. Na samopodobo vplivajo vrednote. Moderne družbe imajo glede ženske zunanjosti velika pričakovanja, tradicionalne družbe pa vidijo žensko vlogo predvsem v družini in materinstvu. Podatki kažejo, da je med postsocialističnimi družbami, ki so se vrnile k tradiciji, kot sta Hrvaška in Poljska, samopodoba boljša.