Napake pri shranjevanju oporok na vseh 44 okrajnih sodiščih v Sloveniji so med skrbnim pregledom odkrili že lani. Po podatkih vrhovnega sodišča v 510 primerih materialnopravne posledice niso nastale, 221 pa je takih, ki jih sodišča niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja. V nekaterih primerih je do spregleda oporok prišlo zaradi spremembe ali nepopolnosti oporočiteljevih osebnih podatkov.

V 140 primerih pa imajo lahko nerazglašene oporoke materialnopravne posledice. "V teh primerih so sodišča ravnala po 222. členu zakona o dedovanju, po katerem sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, to razglasi in jo pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis," je za Primorske novice pojasnil Sven Berdon z vrhovnega sodišča. Dodal je, da v takem primeru nove zapuščinske obravnave ni, prizadete osebe lahko po razglasitvi oporoke svoje pravice uveljavljajo v pravdnem postopku.

Kdo bo za napake sodišč odgovarjal, ni znano. Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj je prepričana, da bodo na sodiščih izvedli vse ustrezne postopke za zagotovitev pravnega varstva dedičev, pa tudi da bodo ugotovili razloge in odgovornost za nepravilnosti, ki so se dogajale, še poročajo Primorske novice.

Med oškodovanci je denimo tudi bralec omenjenega časnika, ki mu je stara mama pred več kot tremi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo v Posočju, vendar tega ni vedel. Oporoko njegove stare mame so na enem od severnoprimorskih okrajnih sodišč našli v začetku letošnjega leta, v hrambo pa so jo prejeli že leta 1977. O napaki ga je sodišče obvestilo sredi letošnjega februarja.

Bralčeva stara mama, rojena v začetku 20. stoletja, je umrla pred 31 leti. Tedaj so na sodišču sprejeli sklep o dedovanju po zakonu o dedovanju, zato se je njeno imetje delilo med njenih pet sester. Vsaka od njih je dobila petino. "Zaradi napake sistema in 'šlamparije' države sem ostal brez vsega tega in počutim se kot eden od izbrisanih," je oškodovanec dejal za Primorske novice.