Namesto da bi bili v Sloveniji veseli podjetja, ki je v paradni logistični disciplini najboljše na Jadranu in dosega za alpsko državico nerazumljivo uspešne rezultate. Namesto da bi se vprašali, zakaj se v severnoevropskih pristaniščih ukvarjajo z majhnim Koprom, v Delu piše Boris Šuligoj.
LUKA, IMAMO PROBLEM!: Eden redkih projektov, za katerega bi se država smela zadolžiti
Slovenija
Namesto da bi razumeli, kako je Luka le ključni delček vsaj desetkrat večjega logističnega sistema, v katerem štirje člani ene uprave niti približno ne ustvarjajo celotnega logističnega vtisa. Namesto da bi takšnemu darilu narave in vizionarskih prednikov dali vse možnosti, imamo problem.
Projekt, ki premika milijone in vsako leto dodatno zaposluje, je verjetno eden redkih, za katerega bi se država smela zadolžiti. A je edini, za katerega se ne sme. To je hkrati povsem evropski projekt. Toda v Evropi niso padli na glavo, da bi prispevali milijone, zato da bi ga dvakrat preplačali. Preplačilo, ki tako jasno sveti iz omrežarskih saltov mortale, je ključna nesreča logičnega projekta.
Brez južne železnice Slovenija ne bi imela takega gospodarstva, kakršnega ima. Kratek košček med Divačo in Koprom je tehnično najbolj problematičen in tovorno najbolj obremenjen. Spretni prepričevalci iz namazanih omrežij zavajajo javnost, da si ga Slovenija ne more privoščiti. Denar je, samo, kdo ga bo delil in kdo bo "mister en procent", je pri tem ovira. Mimogrede: kdo bo odgovarjal za zapravljene milijone v propadli projekt železnice Trst-Divača, še sprašuje komentator.
Komentiraj
1,4 milijarde so samo z namenom da se gradnja začne in potem na vsako silo konča.
Sprašujem se kje ste bili ves čas sedanji zagovorniki II. tira in zakaj niste tako pritiskali na politiko v preteklosti, kot to počnete sedaj. Dozdeva se mi, da se za vsem skriva skupina denarja željnih posameznikov, ki v Sloveniji ne vidi druge tako preproste jame brez dna v katero bomo metali cekine, oni pa jih bodo po že preizkušeni metodi iz avtocestne zgodbe spravljali na varno.
Ko prebiram, kako se določena skupina iz sindikata žerjavistov grebe za utrditev svoj moči, mi je slabo. Sindikalisti so redno zaposleni v Luki, zato se sprašujem kdaj dejansko delajo svoje osnovno delo, kdaj so z družinami in koliko časa namenijo za svoj prosti čas. Res pa je, da v Luki ni predsednika uprave, ki bi imel sposobnosti Koreliča. Slednji je znal brzdati sindikaliste in jim striči peruti, vendar ne na škodo sindikalnega poslanstva, še manj na škodo družbe.
Vsi predsedniki, ki so prišli za Koreličem so bili marionete svojih političnih gospodarjev, to so "grobarji našega gospodarstva in sovražniki lastne države". Nesramno so se obogateli na račun izkoriščanja večine poštenih in zvestih državljanov Slovenije (vera, narodnost in poreklo ni pomembna).
@ropot | danes ob 09:47 Omenjaš Časarja in tako je prav a jaz bi k tvojemu komentarju dodal, da so dvigala na kontejnerskem terminalu njegova ali njihova pozitivna zgodba. In če te zgodbe ne bi bilo, ne vem ali bi sedanji II. tir bil tako aktualen. Recimo bobu bob.
Vsi, ki govorite o dobičku pozabljate na eno pomembno dejstvo, ki pove, da je dobiček samo številka na bilančnem obračunu, ki pa je lahko takšna in drugačna. In pravi dobiček je ukraden skozi stroške poslovanja družbe. Skozi vse vrste stroškov se "zakonito" ukrade milijone EUR a to npr. za sindikat ni pomembno. Revizijska poročila so vedno prirejena, ker, če revizor ne naredi Upravi všečnega mnenja, ki sicer nima nikakršne zakonske teže, potem je njegova prihodnost in obstoj ogrožena. V Sloveniji so Uprave in nadzorni sveti preveč zlepljeni skupaj, da bi sodelovali s poštenimi revizijskimi hišami. Revizor je prisiljen pisati in dajati všečna mnenja Upravi, ki jih uporabi za skupščinsko farso, kjer se ve, da pošteni vedno izgubi. Vsako leto med drugim analiziram revizijsko poročilo o poslovanju Luke. Na začetku sem se jezil, sekiral a sedaj se smejem, ker je naš sistem tako pokvarjen, da mu ni pomoči. Za nekatere je to dobičkonosna dodana vrednost.
To kar navaja GOSPOD Šuligoj je resnica, ki pa žal nikomur nič ne pomeni. Dokler bodo priskledniki in združbe o vsem odločali, nimamo možnosti, kot da nazadujemo. Ne verjamem, da se bo kaj za časa mojega življenja spremenilo a upam, da bodo naši otroci udarili z roko po mizi in naredili red. Mogoče pa nas bodo revščina in izkoriščanje prisilili k odločnejšemu ukrepanju in reakciji in bo ljudstvo reklo: "DOVOLJ JE"!
Lep pozdrav tudi tebi.
Lep pozdrav.
Kje so številke? Sej se samo špekulira. Dvomim, da se bo dobiček povečal za 50 odstotkov v nekaj letih. To govorijo Popovic in delavci v Luki, ki pa itak pojma nimajo.