Iz končnega poročila o izidu referenduma, ki ga je Državna volilna komisija (DVK) objavila v uradnem listu, izhaja, da je na referendumu o zakonu o drugem tiru konec septembra glasovalo 352.171 volivcev oz. 20,55 odstotka vseh, ki so imeli pravico glasovati.

Oddanih je bilo 352.092 glasovnic, od tega 2619 neveljavnih. Na referendumu je imelo sicer pravico glasovati 1,71 milijona volivcev. Zakon o drugem tiru je podprlo 186.877 volivcev oz. 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 162.596 oz. 46,47 odstotka volivcev, ki so veljavno glasovali.

Kovačič se je zoper poročilo pritožil zaradi nepravilnosti, ki so vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid, ki ga v celoti izpodbija, izhaja iz njegove pritožbe. Obenem pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru izpodbija tudi sklep vlade, s katerim je vlada imenovala delovno skupino vlade za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji v podporo uveljavitvi zakona o drugem tiru.

Pritožil se je še zoper sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo glasovanja za na referendumu. Kovačič se je sicer zoper več sklepov vlade pritožil že na ustavno sodišče, a je slednje njegove pritožbe zavrglo ali zavrnilo.

V začetku meseca so ustavni sodniki zavrgli prav Kovačičevo pritožbo zoper sklep o dodelitvi sredstev za kampanjo, kot razlog pa so navedli, da Kovačič pred ustavno pritožbo ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Kot je danes pojasnil Kovačič, se je na vrhovno sodišče obrnil prav po "navodilu" ustavnih sodnikov. Kot je dejal, bo tako izčrpal pravna sredstva in se nato, če bo treba, ponovno obrnil na ustavno sodišče.

Pobudnik referenduma je sicer ves čas napovedoval, da bo v primeru neuspeha na referendumu, v ustavno presojo vložil tudi sam zakon o drugem tiru. Kot je napovedal danes, se bo obrnil na Bruselj in se še naprej boril proti vladnem projektu, ki ga označuje za nesmiselnega.