Po spletu je zaokrožila javna peticija z naslovom Ohranimo Mediteran, preprečimo nebotičnik, s katero skupina občanov Mestne občine Koper izraža ogorčenje nad nameravanimi posegi v prostorsko ureditev Kopra. Podpisnikom gre še posebej v nos načrt nebotičnika, poznanega pod imenom Landmark Koper.
Ideja koprskega župana Borisa Popoviča, da bi v Kopru zgradil mega stolpnico, buri duhove, vse odkar je prišla v javnost. Konec lanskega leta je razburila opozicijske svetnike, saj se je v občinskem proračunu znašla številka 850.000 evrov, namenjenih za projekt razglednega stolpa. Letos maja pa so v Kopru razgrnili vseh šest projektov, ki so jih na pobudo občine pripravili v nekaterih slovenskih arhitekturnih birojih. Pri načrtih so izhajali iz vizije, da je Koper že pozidan in da je za nove vsebine potrebno razmišljati o vertikalah. "Če želijo ljudje zeleno, je treba iti v vertikalo," je za Regional petcijio "Ohranimo Mediteran, preprečimo nebotičnik", komentiral arhitekt Matej Mljač, katerega studio je prvi, ki je razkril svoj načrt, poimenovan Kanela Tower. Mljač kljub temu poudarja, da bistvo njihovega projekta ni vertikala, temveč to, da Slovenija nima projekta, zato se tudi ne more razvijati. "Pavšalno se gleda na to stvar, socialno državo se lahko ustvari le s presežki," je dodal.
Ena od idejnih zasnov za koprski stolp, imenovana Kanela tower.
"Gradnja takšne stavbe uničuje svojevrsten slovenski mediteranski biser in podobo celotne Istre," pa menijo podpisniki peticije za ustavitev megagradnje v Kopru. Hkrati poudarjajo, da peticija ne zadeva zgolj lokalnega prebivalstva, temveč vse Slovence. "Projekt tako v simbolni točki nebotičnika predstavlja večino težav, s katerimi se sooča Slovenija v tem času," so zapisali v peticiji, v kateri v treh točkah utemeljujejo svoje ogorčenje nad nameravanimi posegi v prostorsko ureditev Kopra in načrtom nebotičnika. Koprski občini očitajo pomanjkanje razvojne in prostorske strategije in spreminjanje podobe slovenskega Mediterana, poleg tega pa menijo, da načrtovanje nebotičnika predstavlja vse slabosti lokalne samouprave, ki omogoča občinam, da so države v državi.
Zato podpisniki peticije, ki jo je sicer pripravila Združena levica, zahtevajo poročilo o do sedaj porabljenih proračunskih sredstvih za ta projekt, da se preostali del teh namenskih proračunskih sredstev uporabi za realne potrebe prebivalcev, naj se skozi javno razpravo dogovori o viziji in strategiji razvoja mesta ter da naj ukrepa tudi država. Peticijo je trenutno na spletu podpisalo več kot 400 ljudi, na koprski občini pa pobude niso želeli komentirati.
Vprašanje sedaj je, bomo urejali prostor tako, da bomo posege izvajali v nasprotju s temi značilnostmi (jih torej prikrivali, rušili, brisali, preglaševali, ustvarjali z njimi destruktiven kontrast ipd.), ali bomo posege v prostor izvajali tako da se bodo v skladu s temi značilnostmi (torej se z njimi dopolnjevali, kreativno nadgrajevali, ustvarjali konstruktivne kontraste, sozvočja, brez brisanja nalagali sodobne spominske plasti, ipd.).
Torej ne gre se nikoli za vprašanje DA/NE, gre se za vprašanje KAKO?
Stolp, visok 400m, v mestu s 25.000 prebivalci je po mojem klasičen primer kako razvoj uvajati rušilno in destruktivno, s preglaševanjem. Tisti, ki poznate kolegico arhitektko Martino Tomšič in njeno delo (razstavljala je v Loggi v lanskem letu), veste tudi kako zgleda konstruktivna in vseeno ambiciozna razvojna vizija. Tukaj izbira pač je, izbiro pa dela samo prebivalstvo mesta in politična elita, ki jo prebivalstvo postavi na vodilno mesto.
Stolp torej ni direktna krivda Popoviča, stolp precej pove tudi o koprčanih samih in predvsem o njihovi identiteti ter povezanosti s prostorskim kontekstom v katerem živijo.
Ali bi vi na naš Koper pogledali tudi iz višine 501 m ?
Predstavljajte si to, to bi bilo čudovito. Dvigovali bi se nad novim centralnim parkom s steklenim dvigalom,
lahko bi vstopali v nove prostore univerze Koper, poslovne prostore, hotel ali stanovanje, kar pa je najlepeš v zadnjih nadstropjih v restavracijo, lounge bar - club ter dostopali do zadnje zunanje razgledne terase od koder bi beli, svetlobni laserski žarek počasi krožil nad Koprom. Videli bi ga v Benetkah, tako nebi samo vi opazovali zlatih beneških kupol, temveč bi benečani in cel svet opazovali vas. Koper bi postal ne samo evropska, temveč svetovna atrakcija !
A stolp mora biti premišljen. Mora biti elegantno postavljen ob bok mestu, mora biti vitek, zelo vitek, steklen, transparenten, da ga v siju svetlob "vidiš in ne vidiš". Je kot en stolp brez konca, ki izginja v nebo, se ga DOTIKA, "nebo-tičnik". Si predstavljate kako je bila Ljubljana "frajerska" ko je dobila leta 1933 (!) najvišjo zgradbo na Balkanu!? Vi bi dobili najvišjo v Evropi !!! Vsi bi se ustavljali, vsi bi hodili to gledati, vsa Evropa bi govorila o Kopru! Tam bi se dogajalo, tam bi se opirale nove priložnosti, morda tudi za vas, za nas, za vse....
Za trenutek bi postali center Evrope ! Koper Skyscraper ! CAPOVISION.
A kar je najpomembnejše : postavili bi urbanistični temelj - NOVA VRATA EVROPE.
Razmišljajmo pozitivno! ;)
Ne pustimo se preplaviti povprečju, ne smemo se zadovoljiti s skromnostjo, moramo biti ambiciozni SKUPAJ !
Le to nas vodi k napredku !