Kmetijske rastline so zaradi toplega vremena v prvi polovici aprila pospešile rast in prešle v fazo, ko so zelo občutljive na nizke temperature, kmetje pa so zaradi toplega vremena pohiteli s setvijo in saditvijo. V minulih dneh je nato prišlo do močne ohladitve in pozebe, v torek in sredo je celo snežilo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič.

Največ škode je nastalo v sadjarstvu, ponekod je tudi 90-odstotna. Podobno je v vinogradništvu, kjer so že v začetku tedna zaznali okoli 60-odstotno prizadetost. Slabo jo je odneslo tudi poljedelstvo. Na KGZS ocenjujejo, da so kmetje 80 odstotkov koruze posejali v začetku aprila in ti posevki so najbolj prizadeti. Krompir, ki je že vznikel, je mraz praktično ožgal.

Prekmurje, Podravje in Štajerska so prizadeti v celoti

Natančna škoda bo sicer znana v prihodnjih dneh, ko bo sneg skopnel in se bodo temperature dvignile. Pri pozebi se škoda običajno opazi šele, ko se zrak segreje, je pojasnil Zupančič. V določenem delu bo škodo po njegovi oceni možno nadoknaditi, npr. z novimi posevki, v vinogradništvu in sadjarstvu pa se ne bo dalo narediti veliko.

Prekmurje, Podravje in Štajerska so po oceni KGZS prizadeti v celoti, tudi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini je zaradi zgodnejše vegetacije škoda zaradi mraza velika. Nekoliko manj škode pa je mraz povzročil v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Koroškem, a je zaradi snega tudi tam pričakovati slabšo oploditev in manjše pridelke.

Na Primorskem nevarnost še ni mimo

Na Primorskem se temperature niso spustile tako nizko, da bi povzročile večjo škodo, vendar nevarnost še ni mimo. Kot je pojasnil direktor KGZS Branko Ravnik, za ta del Slovenije glavni problem prihaja v prihodnjih dneh, ko se obeta burja in lahko pride do zapoznele pozebe.

Kmetje niso pričakovali, da jih lahko po vseh naravnih katastrofah v zadnjih letih - od suše, moče, poplav do žledoloma - doleti še kaj, je povedal Zupančič in ocenil, da so podnebne spremembe terjale svoj davek. "Dobesedno ni več leta z normalnimi razmerami," je dejal.