HLAJENJE IN GRETJE Z MORSKO VODO? Taki črpalki že delujeta v Hotelu Bernardin in čolnarni Fakultete za pomorstvo

Izola

Eden od uspešnih projektov Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte (JZP) Izola je tudi projekt SEADRION. Podobno kot pri projektu MAESTRALE, gre tudi v tem primeru za spodbujanje in razširjanje tehnologij novih rešitev za hlajenje in gretje z uporabo toplotnih črpalk z morsko vodo.

Pri tovrstnih projektih je zelo pomemben njihov trajnostni vidik, predvsem v slovenskem plitkem morju.

Tako projekt MAESTRALE kot SEADRION spodbujata k uporabi morske vode, kot izmenjevalec toplote za ogrevanje oziroma hlajenje. Zelo podobno deluje navadna klima oziroma običajna toplotna črpalka, vendar je tukaj izmenjava toplote z morsko vodo, namesto z zrakom.

V zimskem in poletnem času bi bila taka črpalka v teoriji bolj učinkovita. Projekta sta si različna v tem, da sta kot pilotni projekt vzpostavitve takega sistema vzela različni lokaciji. Taki črpalki pri nas delujeta v Hotelu Bernardin in čolnarni Fakultete za pomorstvo in promet. V obeh primerih pa je problem plitvina našega morja ter čiščenje morskih organizmov v ceveh zajemanja vode. Čiščenje s kemikalijami v teh primerih nikakor ne pride v poštev, zato poteka čiščenje mehansko, kar je povezano z velikimi stroški, pojasnjuje Ajda Starc, višja strokovna sodelavka za projekte pri JZP Izola.

V Izoli je bila študija o izvedljivosti projekta izdelana za občinsko stavbo na Sočnem nabrežju 8 in športno dvorano v Kraški ulici. Žal, zaradi plitvine morja tega ne moremo dodatno segrevati, zato je bila v primeru Slovenije preseljena izmenjava s sondo v terenu, ki ga morje zaliva pod gladino, predvsem ob nasutju na sočnem nabrežju. Daljinsko bi tak sistem lahko ogreval oziroma hladil še druge stavbe. 

Projekt je pomemben za celotno Slovenijo, ne samo za Izolo, saj se s tem tudi Slovenija uvršča v raziskovanje novih možnosti ogrevanja in s tem spodbuja trajnostno rast in nova delovna mesta povezana z morjem. To je tudi eden izmed stebrov Strategije EUSAIR. Polega navedenega se želi v prihodnosti zmanjšati toplogredne pline, zato bo potrebno raziskovati nove možnosti in rešitve, ki pa v ospredje postavljajo trajnostno ravnanje z morjem in drugimi viri.

Vrednost projekta znaša 775.000 evrov. Večinski delež (85 odstotkov) je financiran iz programa Interreg Adrion. 49.000 evrov je sofinancirala izolska občina, od tega je 41.649,15 evra evropskega denarja, občina je pokrila preostalo razliko.