Nujno sejo komisije za nadzor javnih financ je sklical njen predsednik Andrej Šircelj, ki je uvodoma vprašal, če so znani vsi podatki o tem, koliko bo stala investicija v drugi tir. Zanimalo ga je, ali se bo dolg podjetja 2TDK, ki ga je vlada ustanovila za vodenje projekta, štel v državni dolg.

V imenu vlade se je seje udeležil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Leben, ki je vnovič zagotovil, da je bistveno pri drugem tiru zagotoviti učinkovit model financiranja. Zaradi javnofinančne omejitve je bil za projekt izbran koncesijski način financiranja, izgradnje in obratovanja infrastrukture, kar pomeni, da predračunsko vrednost projekta predstavljajo vlaganja, ki tvorijo po zaključku projekta vrednost osnovnih sredstev, torej infrastrukture, ki bo zgrajena, je pojasnil.

Prihodki projektnega podjetja so po besedah Lebna tisti, ki morajo pokrivati stroške obratovanja in vzdrževanja v celotnem koncesijskem obdobju ter pokrivati stroške financiranja in zagotoviti povračilo vloženih sredstev v projekt.

Sistemski vir za zagotavljanje finančne vzdržnosti projekta je plačilo za dosegljivost, pri čemer je izpostavil, da razpon omenjenega plačila, ki znaša med 30 in 40 milijoni evrov letno v celotnem 45-letnem koncesijskem obdobju, opozicijski poslanci napačno izračunavajo kot razpon med 1,3 in 1,8 milijarde evrov. Kot je poudaril, se bo plačilo za dosegljivost plačevalo od začetka predvidenega obratovanja tira leta 2026 in ob pogoju, da je proga na razpolago za promet.

Komisija je na koncu sprejela sklepe, da komisija ocenjuje, da je projekt izgradnje drugega tira, kot je bil sprejet v zakonu, negospodaren in neracionalen, da komisija vladi predlaga, da prouči druge možne trase in tehnične rešitve za progo, ki bodo ekonomsko, finančno in tehnično sprejemljivejše ter racionalnejše.